Povezava med finančno stisko in poslabšanjem težav v duševnem zdravju

V času gospodarske krize, brezposelnosti in črnih obetov se opaža tudi porast števila oseb s težavami v duševnem zdravju. Ni čudno, da je tako. Ob vseh stresih, ki jih doživljamo, človek namreč kaj lahko izgubi glavo in ne vidi več izhoda iz brezupnega položaja.

Žal je tako, da se povišanje osnovnih življenjskih stroškov najbolj pozna na žepih tistih, ki že tako nič nimajo oziroma živijo na socialnem robu. K temu je močno pripomogla tudi strožja socialna politika. Ljudje se v bojazni, da bodo po njihovi smrti dolgove državi morali odplačevati njihovi otroci, odpovedujejo denarnim socialnim pomočem. Tako sedaj tisti, ki so se prej še nekako prebili skozi mesec, zmrzujejo v hladnih stanovanjih, ne zmorejo plačevati položnic, da o tem, da nimajo niti za jesti, sploh ne govorimo.
S takšnimi tegobami se srečuje tudi vedno več naših uporabnikov. Vemo, da imajo mizerne pokojnine in slabe plače, če sploh, ki so jih do sedaj še nekako kombinirali s socialno pomočjo, zdaj pa životarijo ob kruhu in vodi. In če se sedaj dogaja to, da zaradi nevzdržnega položaja zbolevajo tisti, ki prej niso imeli težav, je jasno, da skrbi zaradi nizkega življenjskega standarda, strahu pred izselitvijo iz socialnih stanovanj in groženj z izklopom plina ali elektrike vodijo naše uporabnike v stalno ponavljajoča se poslabšanja težav z duševnim zdravjem.
Neko začasno rešitev, rešilno bilko v takšnih situacijah, našim uporabnikom predstavlja Program pomoči najbolj socialno ogroženim članom ŠENT-a. Večina denarja v program priteka od tako imenovanih dohodninskih donacij, ki jih ŠENT-u namenijo dohodninski zavezanci. Zakonodaja namreč od leta 2007 omogoča, da dohodninski zavezanci 0,5 % dohodnine, ki jo moramo tako ali tako plačati, namenimo enemu ali največ petim prejemnikom, ki so na seznamu upravičencev iz vrst nevladnih organizacij, sindikatov, političnih strank, verskih skupnosti ... Kaj torej mora dohodninski zavezanec storiti, če želi z delčkom dohodnine, kar zanj ne predstavlja nobene dodatne finančne obremenitve, podpreti humanitarno, dobrodelno, versko ali še kakšno drugo dejavnost? Zahtevo, če želi z njo »ujeti« dohodninsko leto 2013, mora posredovati do konca letošnjega decembra, in sicer preko sistema eDavki; ali preko obrazca, ki je dostopen na spletni strani državne davčne uprave, ali pa se oglasiti na davčnih uradih in izpostavah, kjer ga izpolnjenega odda. Na spletni strani ŠENT-a se nahaja tudi obrazec za donacijo dohodnine in sicer v elektronski in klasični obliki.
Nekaj malega sredstev se v program nabere tudi s pomočjo drugih donacij in z akcijami ŠENT-a, ki jih le-ta organizira v ta namen. Vendar pa so tudi omenjeni viri prihodka sredstev za program vedno nižji, saj podjetja, ki so bila še včeraj z donacijami radodarna, sedaj krepko gledajo, za kaj bodo porabila poslednji cent.
S ŠENT-ovim programom pomoči večinoma samo gasimo požare, vendar tudi gasilcem zmanjka vode, ko ni stalnih prilivov. Upam, da bo kmalu bolje. In trudili se bomo za to. Tista podjetja, ki še nekaj sredstev namenjajo za donacije, le-ta po navadi razporejajo ob začetku leta. Zagotavljam vam, da bomo med prvimi, ki se bomo borili za ta košček finančne pogače in vam s tem skušali olajšati socialno krizo.

Vir:
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/61-52-Odmevi,Predlogi-2 (10. 12. 2013)

Andreja Štepec,
predsednica komisije Programa za pomoč socialno najbolj ogroženim članom ŠENT-a