ŠENT
Slovensko združenje za duševno zdravje
Pravičnejša porazdelitev pravic in sredstev
Zadnje novice:

Pravičnejša porazdelitev pravic in sredstev

Nova zakonodaja na področju socialnih transferjev je prinesla številne spremembe. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialno varstvenih prejemkih v pristojnost centrov za socialno delo prinašata nove pravice, kot so npr. varstveni dodatek, subvencija najemnine, znižano plačilo vrtca, subvencija malice za učence in dijake, subvencija kosila za učence in subvencija prevoza za dijake in študente. Centrom je omogočen vpogled v številne uradne evidence, saj je v postopku potrebno natančno ugotoviti materialno stanje posameznika. Tako na centrih v postopku ugotavljanja upravičenosti do posameznih pravic vpogledujemo v stanje na osebnih računih, v podatke Geodetske uprave RS in številne druge podatke.

Za ljudi s težavami v duševnem zdravju in druge posameznike je pomembna novost nove zakonodaje sprememba pri dodelitvi pravice do varstvenega dodatka. Največja novost pri varstvenem dodatku je v tem, da to ni več prejemek, ki bi bil vezan na prejemanje pokojnine, temveč je do njega upravičen vsak, ki je trajno nezmožen za delo ali izpolnjuje starostni pogoj (63 let in več za ženske in 65 let ali več za moške). Izpolnjevati pa mora seveda tudi materialni pogoj. Številni posamezniki s težavami v duševnem zdravju, ki so prejemniki denarne socialne pomoči in so trajno nezmožni za delo, bodo po novi zakonodaji lahko upravičeni do varstvenega dodatka. Po drugi strani pa marsikateri, ki ne izpolnjujejo starostnega pogoja oziroma niso trajno nezmožni za delo, do varstvenega dodatka ne bodo več upravičeni. Gre za prejemnike družinske pokojnine, vdovske pokojnine ter nekatere prejemnike starostne pokojnine. Novost je tudi v tem, da se prejemnikom varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, za čas prejemanja varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, kar pomeni, da se na nepremičnini napravi zaznamba. Tovrstna ureditev je sprožila nezadovoljstvo pri marsikaterem prejemniku varstvenega dodatka in kar precej se jih je pravici iz tega razloga odpovedalo. Ob tem se postavlja vprašanje, kako brez varstvenega dodatka živijo ljudje, ki so že tako na robu preživetja.

Posebej ranljiva skupina naših uporabnikov so enoroditeljske družine in mame/očetje z otrokom. Z novo zakonodajo je število tako imenovanih mam samohranilk precej upadlo, saj zakon domneva, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske skupnosti, obstaja zunajzakonska skupnost, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka, in ne gre za enostarševsko družino. To pomeni, da tiste, ki imajo skupnega otroka, obravnavamo kot partnerje, v nasprotnem primeru mora stranka sama dokazati, da temu ni tako. Tistim staršem, ki živijo sami z otrokom in otroci prejemajo pokojnino ali preživnino, se v cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči šteje tudi otroški dodatek, zaradi česar po novi zakonodaji prejemajo precej nižjo denarno socialno pomoč. Ker so centri zaradi tehničnih težav odločbe izdajali s precejšnjim zamikom, so omenjeni prejemniki prejemali višje denarne socialne pomoči, ki pa jih morajo sedaj vrniti in to se poračunava z otroškim dodatkom. V praksi prihaja do tega, da tisti, ki imajo že tako nižje prejemke, tudi teh ne dobijo v celoti izplačanih, saj se dolg poračunava s pravicami. Ti so že z novo zakonodajo finančno na slabšem, zaradi nastalega dolga prejemajo pa še nižje prejemke. V takšnih primerih se počutimo zelo nemočni, skušamo pomagati na kak drug način, jih napotujemo na druge institucije ipd.

Nova zakonodaja bolj pravično obravnava skupine ljudi, saj bolj podrobno ugotavlja materialno stanje, upošteva pa se tudi premoženje. Tako so v bolj enakovrednem položaju tisti, ki so na robu preživetja in le za las presegajo cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči. Takšni so po prejšnji zakonodaji izgubili ne le pravico do denarne socialne pomoči, temveč tudi druge ugodnosti. Z novo zakonodajo pridobitev določenih ugodnosti subvencija ni več vezana na odločbo o denarni socialni pomoči, temveč se materialno stanje posebej ugotavlja. Tako je na primer po novi zakonodaji družina, ki se preživlja z minimalnimi dohodki, lahko upravičena do brezplačnega vrtca za otroka, kljub temu da ni prejemnica denarne socialne pomoči. V boljšem položaju so tudi tisti, ki so zaposleni, saj zakon nagrajuje delovno aktivnost.

Izpostavila sem le določene prednosti in slabosti, saj je pravic preveč, da bi se lahko bolj poglobila. Sprememba na področju socialnih transferjev je bila nujno potrebna in na centrih tudi težko pričakovana. Situacija se je v zadnjih nekaj letih drastično spremenila in zato je temu potrebno prilagoditi tudi zakonodajo. Namen nove zakonodaje sama vidim predvsem v bolj pravični porazdelitvi pravic in sredstev. Nekatere skupine ljudi so po novem res ostale brez določenega dohodka, vendar pa so na svoj račun končno prišli tisti, ki so bili že leta nepravično obravnavani.

Maja Renko, univ. dipl. soc. del., strokovna delavka – CSD Trbovlje


 


O strani

Stran je namenjena objavi člankov v slovenskem jeziku s področja socialnega dela, psihologije, zaposlovanja in sorodnih strok.




OPOZORILO!
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

V redu | Več o tem