Z novim letom prihajajo tudi nove spremembe na področju socialnega varstva. Novi zakoni sicer niso nič drugačni kot stari – zapleteni in dolgi, ki od povprečnega državljana skorajda pričakujejo predznanje s področja prava. Skratka, težki so za branje, kaj šele za razumevanje, zato bom v nadaljevanju poskušala na kratek način povzeti bistvo nekaterih novosti. Pri tem se bom osredotočila predvsem na pravico do varstvenega dodatka.
Oseba, ki je varstveni dodatek (v nadaljevanju VD) doslej urejala na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo to po novem opravljala na centru za socialno delo. Nekoliko se spremenijo pogoji za prejemanje, višina in čas dodelitve, kar je podrobneje opredeljeno v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010, 40/2011; ZSVarPre). Po novi definiciji je varstveni dodatek namenjen kritju tistih življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (npr. stroški za vzdrževanje stanovanja) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Stara zakonodaja je varstveni dodatek omejevala na prejemnike pokojnin, med tem ko so v novi zakonodaji upravičenci opredeljeni na drugačen način. Varstveni dodatek je torej namenjen osebam s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali starejše od 63 let (ženske) oziroma 65 let (moški). Mesečni dohodek osebe ne sme presegati cenzusa (v letu 2012 je to 449,80 evrov), višina varstvenega dodatka pa se po novem zvišuje in je odvisna od več dejavnikov. Pri odločanju o pravici se bo poleg dohodka upoštevalo tudi premoženje, kar lahko pomeni, da bodo nekateri prejemali višji varstveni dodatek, nekateri celo nižji, obstaja pa tudi možnost, da oseba po novem do te pravice ne bo upravičena. Novost je tudi ta, da v kolikor oseba od 1. januarja 2012 dalje prejema varstveni dodatek in po smrti zapusti določeno premoženje, bo država od dedičev tega premoženja, v kolikor ne bodo socialno ogroženi, ta znesek lahko zahtevala nazaj. Če je oseba, ki prejema varstveni dodatek, lastnik nepremičnine, le-te v času prejemanja prav tako ne sme odtujiti ali obremeniti. To ne pomeni, da prejemnik varstvenega dodatka svojim dedičem zapušča dolgove, temveč da država lahko denar zahteva zgolj iz premoženja, ki ga prejemnik svojim otrokom zapusti. Na primer, če prejemnik VD svojim otrokom zapusti stanovanje v vrednosti 100.000 evrov in je ta prejel vse skupaj 10.000 evrov varstvenega dodatka, pripada državi 10.000 evrov vrednosti stanovanja in dedičem 90.000 evrov. Nikomur pa ni treba ničesar vračati, če prejemnik varstvenega dodatka ne zapusti nobenega premoženja.
Prejemnikom varstvenega dodatka v tem trenutku ni potrebno storiti ničesar. Centri za socialno delo bodo preverili, ali so tudi naprej upravičeni do varstvenega dodatka in jih v vsakem primeru obvestili. Do izdaje nove odločbe bodo še naprej prejemali varstveni dodatek in v kolikor po novi zakonodaji do varstvenega dodatka ne bodo več upravičeni, jim tega ne bo treba vrniti.
Z novo socialno zakonodajo je še nekaj nejasnosti, precej pa nesigurnosti pri uporabnikih storitev. Zakonodajna teorija je eno, civilna praksa pa ponavadi drugo. Pa počakajmo, kaj nam drugega preostane. V kolikor pa se vam v tem času pojavljajo kakršna koli vprašanja, skrbi ali nejasnosti, vam svetujem, da se v uradnih urah oglasite na pristojnem centru za socialno delo (glede na vaše stalno prebivališče), kjer boste dobili vse potrebne informacije.
R. Silvia Tavčar
Viri:
− Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010, 40/2011)
− Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06-UPB4)
− http://www.mddsz.gov.si/
Rubrika je namenjena pogledu oseb s težavami v duševnem zdravju izraža stališča, mnenja in interpretacije posameznikov, ne pa stališč ŠENTa, uredništva ali v prispevku omenjenih institucij.