Danes v Evropski Uniji

Sem uporabnica, članica in prostovoljka v društvu ŠENT. Redno zahajam v dnevni center v Ljubljani. Naj zapišem, da sem se osebno v tako rekoč najstniških letih »spopadla« s težavami v duševnem zdravju. PA NIČ ZA TO! Žal zadnja leta zaradi težav s fizičnim zdravjem ne potujem več izven naše republike. In kaj mi pomeni, da smo Slovenci postali vezni člen EU? Naj se povrnem za dobrih dvajset let nazaj. Naša republika je mlada. Med tem pa se je na našem planetu zgodilo mnogo nepredvidljivih dogodkov. Meni osebno je bilo všeč, da je Slovenija postala ena od članic EU, saj smo s tem pridobili določene pravice, a hkrati smo se tudi zavezali k določenim dolžnostim. Obdobje zadnjih petih let je v EU prineslo precej sprememb, zadnja tri leta pa se je pojavila splošna svetovna kriza. Na svojo srečo sem po naravi optimistka, vendar skušam svoj idealizem brzdati z zajetno mero realizma. Moj pogled na današnjo situacijo ni prav nič »svetal«! Opažam, da na splošno med ljudmi vse bolj prevladuje nekakšna »robotika«. Izzveneva tista prvobitna čutnost oziroma ljudje postajamo vse bolj plitvega duha, kar ni dobro za ta naš SVET! Bližam se šestdesetemu letu starosti, pa sem med zorenjem prišla do tega, da je človek res spreminjal svet, vendar se bomo morali tudi ljudje spremeniti. Oziroma se zresniti glede spoštovanja zaobljub, se znova priučiti skromnosti in zagristi v puhlo, a na videz zdravo jabolko. Vsak po svoje in vsi skupaj se bomo morali zelo potruditi, da bo nam, našim sinovom, hčeram, vnukom in vnukinjam v očeh zasijalo sonce sreče. Tudi oni so si zaslužili, da živijo v miru in blagostanju. Najpomembnejše pa je to, da ima človek pred seboj vedno določen cilj, ki pa nikakor ne sme biti iluzija.

Martina Počkaj