ŠENT
Slovensko združenje za duševno zdravje
Duševno zdravje v času epidemije in po njej

05-05-2020

V spletu in v medijih se v povezavi z epidemijo COVID19 pogosto omenja tudi duševno zdravje. Nizajo se nasveti, kako premagovati stres, ki je povezan s strahom pred okužbo, in stres zaradi osamitve, zmanjšanja socialnih stikov, predvsem v izolaciji. Različne organizacije in društva so v tem času priskočili na pomoč z brezplačnimi svetovanji in pogovori, ki lahko zmanjšajo občutek utesnjenosti in negotovosti. Zaradi naraščajočega strahu in občutka brezizhodnosti smo že priče poskusom samomora in samomorom, čeprav jih seveda ne moremo pripisati le temu posamičnemu vzroku. O tej statistiki se ne govori in ne poroča, najverjetneje iz več razlogov, vendar sta med njimi prav gotovo tudi brezbrižnost in izogibanje problemom na področju duševnega zdravja.

Na podlagi prejšnjih izkušenj in raziskav je mogoče sklepati, da se bo pogostost težav v duševnem zdravju povečevala tudi, ko bo epidemija obvladana. Povsem brez dvoma bo nastopila namreč tudi ekonomska kriza, ki praviloma slabo vpliva na duševno zdravje prebivalstva. Dokazi za to so neizpodbitni in ponavljajoči se. Vse velike ekonomske krize so prispevale k povečanju števila samomorov, pogostejši depresivnosti in anksioznim motnjam ter k povečevanju težav ljudi z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi. Brezposelnost, revščina in socialna razslojenost namreč pomembno zmanjšajo možnosti ljudi, da bi ostali stabilni in varni v svojih okoljih, povečujejo stres in preko njega tudi telesne bolezni. Sledi nadaljnji socialni zdrs, kar poveča možnost za duševne motnje, to pa sklene začarani krog, ki krepi samega sebe. Človeški, družbeni in ekonomski stroški slabega duševnega zdravja so ogromni. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so duševne motnje tudi sicer najhitreje rastoča kategorija bremena bolezni in predstavljajo v nekriznih obdobjih več kot 4 bruto družbenega proizvoda.

Ekonomske krize so na področju duševnega zdravja prizadele vse države, ki soji bile izpostavljene, vendar nekatere bolj kot druge. Izkazalo se je, da so manj prizadele duševno zdravje ljudi v državah, ki so se na krizo pripravile. V teh državah so se npr. količniki samomora povečali manj kot drugje in po krizi ponovno zdrsnili na prejšnjo raven ter se tudi potem še zmanjševali. V državah, ki se niso pripravile na krizo, pa je količnik samomora narasel in se ni vrnil na raven pred krizo.

Temeljna razlika med enimi in drugimi državami je niz ukrepov za preprečevanje slabega duševnega zdravja v času krize. Ta niz je sestavljen iz ukrepov gospodarske, socialne, izobraževalne in zdravstvene politike, ki morajo v tem primeru delovati usklajeno. Sestavljen je iz pospeševanja programov aktivnega zaposlovanja in podpornega zaposlovanja ter rehabilitacije za ljudi, ki so teže zaposljivi in socialno odrinjeni; programov podpore družinam, ki so se znašle v ekonomski ali zdravstveni stiski; programov za zmanjševanje uživanja alkohola; programov za zmanjšanje in obvladovanje dolgov, ki so za ljudi lahko povsem neobvladljivi; okrepitve mreže služb na primarni ravni zdravstvenega in socialnega varstva (to je v zdravstvenih domovih, na centrih za socialno delo in v social novarstvenih programih) in iz izpeljave potrebnih reform za povezano delovanje služb na področju duševnega zdravja v smeri skupnostne in v okrevanje usmerjene obravnave. Potrebno je omogočiti široko dostopnost služb na področju duševnega zdravja in pravočasno ukrepanje, razvijati programe za preprečevanje samomora ter izvesti programe za zmanjševanje diskriminacije ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki naj bodo vključeni v vse faze odločanja, tudi v času krize. Ljudje z izkušnjo duševne motnje in njihovi svojci lahko bistveno pripomorejo k temu, da bomo odgovarjali na dejanske potrebe ljudi v času zdravstvene in ekonomske krize. V načrtovanje pa je treba, ponavljam, vključiti tudi strokovnjake vseh strok in služb, predvsem pa tiste, ki delujejo na terenu.

Prof. dr. Vesna Švab, dr. med. spec. psihiatrije,
Medicinska fakulteta
Ljubljana, ZD Sevnica
Iz publikacije Isis


 



OPOZORILO!
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

V redu | Več o tem