Objavljamo dialogizirano poročilo Lucije Dimnik Rikič, Radio Slovenija 1
Eden od večjih izzivov na področju migracij bo tudi v prihodnje vključevanje beguncev v našo družbo. Za uspeh sta pri tem ključna učenje jezika in vključevanje na trg dela, pa tudi ozaveščanje javnosti o tem, kdo priseljenci sploh so. Sprejeti bo treba tudi spoznanje, da je sobivanje z ljudmi iz drugačnih kulturnih okolij lahko tudi priložnost za družbo.
LUCIJA DIMNIK RIKIČ: Monishankar Singha je iz Bangladeša v Slovenijo prišel pred 15 leti. Čeprav je po izobrazbi magister psihologije, je bila njegova prva služba pri nas v restavraciji s hitro prehrano.
MONISHANKAR SINGHA (magister psihologije iz Bangladeša): Ja imel sem močno željo, da bi delal. To hotenje je bilo pri meni in zato sem začel. Niti nisem pogledal, kakšno izobrazbo imam, ampak sem začel nekako, da začnem delat.
LUCIJA DIMNIK RIKIČ: Ko se je naučil jezika, je začel iskati delo, ki ustreza njegovi izobrazbi. Vmes je prostovoljno predaval, zdaj pa kot psiholog dela v Zavodu Šentprima, kjer ranljivim posameznikom pomagajo do zaposlitve. Za spešno integracijo je po njegovem nujno povezovanje in mreženje.
MONISHANKAR SINGHA (magister psihologije iz Bangladeša): Jaz sem isto začel. Svojega prijatelja sem prosil, če mi lahko pomaga, da najdem kakšno delo. On je rekel ja, greva skupaj, da vidiva, kje se lahko kaj ponudi.
LUCIJA DIMNIK RIKIČ: Ključnega pomena pa je učenje slovenščine, poudarja Martin Nedelko iz Urada za oskrbo in integracijo migrantov.
MARTIN NEDELKO (Urad za oskrbo in integracijo migrantov): Zavedamo se, da je slovenski jezik izredno težak za učenje, pa vendarle je izredno pomemben tako pri vključevanju v slovensko družbo, kakor tudi pri iskanju zaposlitve, in seveda v nadaljnjem življenju, v želji po čim hitrejši osamosvojitvi.
LUCIJA DIMNIK RIKIČ: Priseljenci in prosilci za azil imajo pri nas na voljo tečaje slovenščine in številne prostočasne dejavnosti. A kot opozarja Alida Zagorc Šuligoj iz Zavoda Cene Štupar, sta pri tem zlasti pomembna močna volja in tudi samoiniciativnost posameznikov.
ALIDA ZAGORC ŠULIGOJ (Zavod Cene Štupar): Najbolj pomembno je seveda vključevanje v družbo in tako se tudi najlažje naučimo uporabljati to slovenščino, ki se je naučimo pri pouku.
LUCIJA DIMNIK RIKIČ: Pri integraciji imajo ključno vlogo lokalne skupnosti. Strategija na področju migracij, ki jo je vlada sprejela letos, tako predvideva tudi širitev integracijskih programov na lokalno raven.
Lucija Dimnik Rikič, Radio Slovenija 1 (Druga jutranja kronika, 4. 1. 2020, dialogizirano poročilo)