10. oktober je bil svetovni dan duševnega zdravja, 17. oktober pa svetovni dan boja proti revščini. Ker ŠENT sodeluje tudi pri projektu PERSON FIRST, se prek programa zavetišča za brezdomce in drugih programov kot so zavetišče za uporabnike prepovedanih drog, dnevni centri in varne sobe bori proti posledicam izključenosti in brezdomstva, smo vas ob tej priložnosti želeli opozoriti na vprašanje brezdomnih.

Ne samo, da so pogosto najrevnejši med revnimi ampak pogosto trpijo za resnimi duševnimi boleznimi. Nekateri so žrtve političnega nasilja, drugi institucionalnega ali družinskega, tretji trpijo zaradi skrajne osamljenosti, brezupa in depresije, spet drugi pa se borijo z odvisnostjo.

Naša družba sistematično premalo vlaga v to skupino: zatočišče je pogosto omejeno na minimum (postelja, higiena, prehran) zaradi strahu pred namestitvijo ljudi. Skrb za duševno zdravje je zaradi preobremenjenosti sistema slabo dostopna. K temu prispevajo psihološke in finančne ovire, ki poskrbijo da dostopa do veliko storitev na ulici ni. Tako brezdomci živijo v začaranem krogu izključenosti.

Največji paradoks je, da nekateri brezdomci zavračajo pomoč, tudi ko je na voljo. Lokalne oblasti po Evropi jih včasih prisilijo v oskrbo, saj se bojijo, da bodo umrli na ulicah.
Zakaj ponujene pomoči nekateri nočejo sprejeti? Življenje v zavetiščih je lahko težko. Obstajajo pravila, ki ljudi izključujejo. Prostorska in kadrovska stiska bremenita vse. Hrup, prostorska stiska in pomanjkanje sredstev lahko vodijo do prostovoljne zavrnitve.

Raziskave kažejo, da je bila Kriza zaradi COVID-19 v mnogih primerih pozitivna za zavetišča saj so vlade takoj začele vlagati v rešitve, kot so ločeni prostori, boljša higiena, dnevna in nočna bivališča ter vrsta storitev z zaščito zaradi nevarnosti okužbe. Po krizi so bila mnoga od teh prizadevanj spet postopno opuščena.

Projekt »Person First« trenutno poteka v okviru programa Evropske unije Erasmus+ in jo vodi konzorcij zavetišč in služb za duševno zdravje iz devetih držav. Ime je prekovano »Housing First«, inovacijo v sektorju zavetišč, ki je prišla s Finske. Namen »Housing First« (Bivališče najprej) je bil brezdomcu čim prej ponuditi trajno nastanitev (povezano s socialno podporo) namesto začasnega zatočišča in načrta integracije. Housing First se je izkazal za bolj učinkovitega od tradicionalnega pristopa.

Kljub temu je rešitev ni bila dokončna-ljudje še vedno spijo na ulicah.
Konzorcij zato oblikuje koncept integriranih storitev, kjer so osebe postavljene pred pridobitev bivališča. Poleg materialnega zatočišča je vsa pozornost namenjena njihovi zgodbi, njihovim travmam, njihovim vprašanjem in željam. Socialna pomoč, varstvo duševnega in telesnega zdravja, stanovanjska in socialna oz. delovno integracija bi bila s tem pristopom zagotovljena hkrati v lokalnih omrežjih. Praksa je že pristopna, do neke mere, v Lizboni in Barceloni. Partnerstvo se želi sam učiti iz dobrih praks v različnih državah, nato pa iz njih izločiti
modele za usposabljanje in nadaljnje izobraževanje strokovnjakov za brezdomstvo v Evropi. Konzorcij vključuje končne uporabnike storitev kot strokovnjaki z izkušnjami.