Različne skupine, kot so osebe s težavami v duševnem zdravju, brezdomci, mladi, Romi, dolgotrajno brezposelni, starejši ipd., zaposleni znotraj socialne ekonomije najprej potrebujejo delovno okolje, ki jih sprejema in jim daje občutek pripadnosti in se posledično tam dobro počutijo. To je sicer proces, vendar so potem dobri rezultati neizogibni, prav tako zadovoljstvo tako naročnikov/kupcev kot zaposlenih. Nujna je večjo ozaveščenost javnosti o dodani vrednosti socialnih podjetji. Priložnost za to bo tudi v letu 2018, ko bo Slovenija predsedovala državam EU na področju socialne ekonomije

(Ljubljana, 7.12.2017) ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje in SKUP - Skupnost privatnih zavodov sta v sodelovanju z Združenjem Socialna ekonomija Slovenije pripravila letos že 8. Dneve socialne ekonomije. Konferenca je bila izredno dobro obiskana, saj se je je udeležilo preko 130 udeležencev, predstavnikov socialnih, invalidskih podjetji, javne uprave in drugih zainteresiranih. Dogodek, ki je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije je gostila Hiše Evropske unije v Ljubljani.

Uvodnim besedam organizatorjev izvršnega direktorja ŠENT-a, mag. Naceta Kovača, direktorja SKUP-a, mag. Primoža Šporarja in generalne sekretarke ZSES, go. Mojce Žganec Metelko sta sledila častna gosta dr. Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in g. Tomaž Čučnik iz Direktorata za Invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, MDDSZ. Stančič je poudaril velik pomen socialne ekonomije, ki pa v Sloveniji zaposluje manj kot 1% ljudi, kar je izredno malo, v primerjavi z Evropo, kjer je delež zaposlenih v tem sektorju 6,5 %.

Državni sekretar v kabinetu Predsednika Vlade, g. Tadej Slapnik je poudaril velik potencial za sektor socialne ekonomije v prihajajočem letu 2018, ko bo Slovenija predsedovala državam EU na področju socialne ekonomije. Mojca Štepic, vodja Sektorja za socialno podjetništvo na MGRT je govorila o strateškem vladnem projektu, katerega ključni cilj je razviti sektor v Sloveniji na primerjalni nivo držav EU. Bistvene aktivnosti tega projekta, ki že potekajo so: novela Zakona o socialnem podjetništvu, merjenje družbenih učinkov SE, Strategija razvoja SE od 2018-2028 ter Zakon o delavskih odkupih. V pripravi pa sta med drugim razpisa za javna sredstva za mentorske sheme za socialna podjetja in za vzpodbujanje socialnega podjetništva v Pomurju. Kar se tiče zakona se odpravlja tip A in B socialnih podjetjih ter socialno podjetništvo se lahko izvaja na področju vseh dejvnosti. Socialna podjetja so lahko gospodarske družbe, zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri, društva, zavodi, fundacije/ustanove, G.I.Z. in druge neprofitne pravne osebe zasebnega prava.

Dr. Andreja Črnak Meglič, državna sekretarka v Kabinetu Predsednika Vlade RS je govorila o predlogu Zakona o nevladnih organizacijah in v okviru tega o strategiji razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva. To je izrednega pomena tudi za krepitev socialnega podjetništva, glede na nosilce tega sektorja, ki prihajajo v veliki meri iz sklopa NVO in prostovoljnih organizacij. Zakon prinaša tudi sredstva za spodbujanje razvoja NVO, na podlagi razpisa najmanj enkrat letno in sicer 1 mesec po uveljavitvi zakona v letu 2018. Razpis bo usmerjen v sofinanciranje projektov, financiranih iz EU razpisov, zaposlitev mentorjev, koordinatorjev prostovoljcev in subvencioniranje strokovnih zaposlitve v NVO.

Sledite nam tudi na https://www.facebook.com/Kupujemodgovorno/.

V popoldanskem delu je bil gost konference g. Michael Crowley, svetovalec za standard EQUASS, ki mu je sledila predstavitev mag. Valentine Brecelj iz URI Soča o učinkih uvedbe omenjenga sistema v Sloveniji. Sistem EQUASS je eden izmed bolj razširjenih sistemov kakovosti na področju socialnih storitev. Uporablja ga kar 12 evropskih držav. Namenjen je krepitvi kakovosti v socialnem sektorju in nenehnemu izboljševanju, tako uporabnikom zagotavlja kakovostno izvajanje storitev. Usmerjen je v razvoj storitev, zaposlenih in uporabnikov ter v nenehno pridobivanje novega znanja.

Sledila je predstavitev nekaterih evropskih projektov, ki prinašajo nova in okrepljena znanja ter priložnosti za sodelovanje tako za delodajalce, kot za zaposlene. Med drugim je bil predstavljen projekt socialne aktivacije, ki ga izvaja tudi ŠENT. Več o tem najdete na www.sent.si.

V zaključnem delu je bila s strani vodje projekta I.D.E.A.S. Barbare Zupančič predstavljena Listina raznolikosti. Raznolikost, vključenost in enakost od nekdaj predstavljajo vir napredka in razvoja pravičnejše družbe. Številne raziskave dokazujejo, da so podjetja, ki aktivno delujejo v skladu z vrednotami raznolikosti, enakosti in vključenosti, uspešnejša od svojih konkurentov. Trenutno je nacionalne Listine raznolikosti vzpostavilo 20 evropskih držav – med njimi tudi Slovenija kot 20 po vrsti! V Sloveniji je k podpisu pristopilo že več kot 60 organizacij, kar predstavlja več kot 9.000 zaposlenih. Več na www.raznolikost.eu.

Konferenca se je zaključila z okroglo mizo o raznolikosti, ki jo je vodila Silvija Janežič, direktorica Zavoda Dlan. Glavna ugotovitev okrogle mize je bila, da zaposleni na zaščitenih delovnih mestih, torej različne skupine z določenimi omejitvami, to so brezdomci, osebe s težavami v duševnem zdravju, mladi, Romi, dolgotrajno brezposelni, starejši ipd., zaposleni znotraj socialne ekonomije najprej potrebujejo delovno okolje, ki jih sprejema in jim daje občutek pripadnosti in se posledično tam dobro počutijo. To je sicer proces , vendar so potem dobri rezultati neizogibni, prav tako zadovoljstvo tako naročnikov/kupcev kot zaposlenih. Zaključek okrogle mize je bil tudi poziv k prizadevanju za večjo ozaveščenost javnosti o dodani vrednosti socialnih podjetji.

Nekateri drugi zaključki konference so še: 
• da je potrebno in nujno povezovanje vseh deležnikov in da je razvoj sektorja odgovornost vseh, tudi podpornega okolja, 
• da je pri financiranju potrebno s strani države podpreti ne le start upe, temveč tudi obstoječa podjetja soc. podjetništva, npr. z davčnimi olajšavami,
• potrebni so finančni, nefinančni in drugi podporni ukrepi in vzpodbude,
• pomemben je prehod finančnih mehanizmov od nepovratnih k kombiniranim in s tem prevzemanje tveganja s strani SP, finančne spodbude pa naj bodo vezane na učinke, zlasti naj bodo spodbude za impaktizacijo.

ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje

Kontakt:
Barbara Dolničar Teul, ŠENT, barbara.dolnicar@sent.si , tel: 01 230 78 32 ali GSM: 051 368 178
mag. Nace Kovač, izvršni direktor ŠENT-a, GSM: 041 652 262
mag. Primož Šporar, direktor SKUP-a, GSM: 041 684 182

Izvedbo dogodka so omogočili:

                               Program sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. 

 Pogostitev med odmorom so nam z donacijo omogočili tudi Pekarna Grosuplje in Dana. Hvala.