Objavljamo povzetek prispevka na strani SOPA
Čas koronavirusa (COVID-19) je za marsikoga izmed nas čas neznanega in čas, ko se zavemo, da vsega ne moremo popolnoma nadzorovati. Nepredvidljiv je tako razvoj situacije, kakor tudi njeno trajanje. Vse to pa v marsikom lahko vzbuja občutke strahu, jeze, nemoči in žalosti ... ter povzroča stres. Kadar se znajdemo v situaciji, ko se počutimo tesnobne, zaskrbljene, ponavadi pomislimo na načine, kako bi se lahko tega počutja znebili, ga prekinili ali ustavili.
V naši družbi, ki jo včasih poimenujemo kar »mokra kultura«, v zgoraj opisanih situacijah tako marsikdo pomisli na ali tudi poseže po alkoholu v upanju, da bodo tesnoba, stres, zaskrbljenost in strah izginili.
Zakaj alkohol tudi v času aktualne epidemije ni dobra izbira?
Negativni učinki alkohola na posameznikovo telo in počutje
Ker pitje alkohola v manjših količinah kratkoročno lahko daje občutek večje sproščenosti, dvigne razpoloženje in povzroči nekritičnost oz. občutek, da naši problemi »izginejo«, niti ni tako nenavadno, da posameznik v stiski kdaj poseže po pitju alkohola. Alkohol na naše telo namreč deluje tako, da upočasni delovanje osrednjega živčnega sistema in nam na kratki rok lahko daje občutek pomirjenosti. Ob tem pa se je pomembno zavedati, da gre le za nekatere kratkotrajne učinke, ki izginejo, kakor hitro se alkohol izloči iz telesa.
Na drugi strani pa ima alkohol še mnoge negativne učinke, ki se lahko pokažejo že zelo hitro. Pogosto zamegli posameznikovo zmožnost presoje in slabi posameznikove psihofizične zmogljivosti, s čimer onemogoči ustrezno odzivanje na dogajanje v okolici. Prav tako ima že kratkoročni vpliv na imunski sistem, saj naj bi bil, po ugotovitvah raziskav, posameznik še 24 ur po tem, ko je ob neki priložnosti popil preveč alkohola, bolj dovzeten za viruse, bakterije, posledično okužbe.
Negativni učinki alkohola na odpornost
Okužba s koronavirusom (COVID-19) se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, z vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. Tako kot pri drugih bolezenskih stanjih, ko je zmanjšana splošna odpornost, sta tudi v takšnem zdravstvenem stanju človekovo telo in zdravje na preizkušnji. Kakšno vlogo pa igra alkohol pri zmožnosti telesa za boj proti okužbi?
Strokovnjaki ameriškega inštituta, ki proučuje zlorabe alkohola in alkoholizem National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism so v letu 2015 izdali posebno številko revije Alcohol Research: Current Reviews, ki so jo posvetili povezavi med rabo alkohola in vplivom na imunski sistem, kot je na primer višja dovzetnost za pljučnico.
Ugotovili so, da alkohol moti imunske poti, ki lahko med drugim vplivajo tudi na slabšo sposobnost telesa za obrambo pred različnimi okužbami. Alkohol torej vpliva na posameznikovo odpornost, kar pomembno oslabi telesno obrambo, ki pivce alkohola izpostavlja številnim zdravstvenim težavam, vključno z okužbami in sistemskimi vnetji.
Če je koronavirusu (COVID-19) pridružena še kakšna druga bolezen, kot npr. nekatere vrste raka, je pitje alkohola še toliko bolj nepriporočljivo, saj v tem primeru alkohol posega tudi v sposobnosti imunske obrambe telesa pred omenjeno boleznijo. Ugotavljajo, da je za uspeh običajne kemoterapije ključnega pomena popolnoma delujoč imunski sistem. Klinično upravljanje vseh teh stanj je lahko zahtevnejše pri posameznikih, ki zlorabljajo alkohol, zaradi sočasne imunske oslabitve.
Kakšna je torej alternativa?
Kam se lahko obrnemo in kako si lahko pomagamo, če smo v duševni stiski, kar v trenutni situaciji epidemije ni nepričakovan odziv posameznika na situacijo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je na svoji spletni strani TUKAJ, pripravil kar nekaj informacij na temo ohranjanja duševnega zdravja v času epidemije.
Če je stiska prehuda in si ne znamo pomagati sami, so nam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore. Tako so za nas tukaj strokovnjaki zdravstvenovzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih zdravstvenih služb v okviru zdravstvenih domov za brezplačne razbremenilne telefonske pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi s koronavirusom. Namen teh pogovorov je nudenje osnovne psihološke podpore v času epidemije. Svetovalci na telefonu so psihologi ali drugi ustrezno usposobljeni zdravstveni (so)delavci, z delovnimi izkušnjami na področju duševnega zdravja. Seznam telefonskih kontaktov za nudenje psihološke podpore najdete na povezavi TUKAJ, med katerimi je seveda tudi ŠENT.
Več o sodelovanju društva ŠENT v projektu SOPA najdete TUKAJ.