ŠENT
Slovensko združenje za duševno zdravje
Uspešno izveden posvet v soorganizaciji ŠENT-a in Komisije DS

02-07-2021

Zaključki posveta PRAVICA OSEB S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU DO OSEBNE ASISTENCE v soorganizaciji ŠENTA in Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Ljubljana, 21. junij 2021

Posnetek posveta si lahko ogledate TUKAJ

1. Zavzemamo se za izboljšanje življenja oseb s težavami v duševnem zdravju, želimo da bodo njihove potrebe bolj slišane in upoštevane.

2. Osebe s težavami v duševnem zdravju imajo pravico do svobodne izbire in odločanja med postopkom uveljevljanja pravice do osebne asistence – praviloma nimajo problemov, da izrazijo  in sodefinirajo svoje potrebe, pomeni, da so sposobne le te izraziti in povedati kaj želijo.

3. Zakon o OA dovoljuje, da tudi osebe s težavami v duševnem zdravju podajo vlogo za uveljavljanje pravic do OA, bi pa bilo potrebno dopolniti ga z naslednjim:
- v 1. členu zakona OA je nujno bolj natančno opredeliti kaj pomenijo težave v duševnem zdravju;
- v 7. člen je potrebno dodati – da so osebe s težavami v duševnem zdravju upravičene do, v tem členu, navedenih storitev, saj imajo pravico do samostojnega odločanja in vključevanja v družbo, neodvisno od  institucij in od družine ter možnosti do aktivnega življenja;

4. Kriteriji, po katerih se ocenjuje pravica do OA v osmih modulih, že vsebujejo tudi storitve za osebe s teževami v duševnem zdravju, potrebno jih je samo dosledno upoštevati pri izvajanju.

5. V napovedane dopolnitve zakona o OA, ki so že v medresorskem usklajevanju in proceduri sprejemanja, je nujno dopolniti tam, kjer manjkajo dikcije in vsebine za osebe s težavami v duševnem zdravju.

6. Ocenjevalna orodja je treba prilagoditi osebam s težavami v duševnem zdravju ter upoštevati kontinuiteto in prehode iz stare zakonodaje v novo. Pomembna je namreč povezanost različnih sektorjev zdravje- sociala- zaposlovanje.

7. Svojci oseb s težavami v duševnem zdravju, posebno starejši, si postavljajo vprašanje, kaj se bo zgodilo z bližnjimi, ki imajo težave, s katerimi sedaj sobivajo in skrbijo zanje, po njihovi smrti? Tudi svojci bi potrebovali, še za časa življenja pomoč, oziroma v letih »odhajanja, minevanja«, bi morali sodelovati v procesu uveljavljanja pravice do OA, za svojega bližnjega.

8. Pomembno je, da so snovalci in izvajalci OA, ne samo ustrezno izobraženi temveč, da so tudi ozaveščeni v pogledih sočutja, empatije, razumevanja...Zato je nujno jih dodatno izobraziti s funkcionalnimi znanji in vedenji.
Moramo se namreč vprašati, ali bomo OA izvajali kot administratorji ali kot ljudje, ki jim je v prvi vrsti pomemben človek, uporabnik teh storitev.
V prvi vrsti je pomembno upoštevati samostojnost in dobrobit ljudi.

9. Omogočanje dostopne, prilagodljive obravnave v skladu s potrebami posameznika. Moramo se znajti v sistemu in najti odgovore v sistemu. Skupnostna obravnava je ena od poti – dostopnost do pomoči tam, kjer so ljudje, v skupnosti.

10. Izpostavljen je bil tudi problem zagovorništva oseb s težavami v duševnem zdravju – o tem bi lahko organizirali poseben posvet.


          

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide


 



OPOZORILO!
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

V redu | Več o tem