ŠENT
Slovensko združenje za duševno zdravje
Izolacija po Goriško – DC in terensko delo z uporabniki prepovedanih drog

02-07-2020

Objavljamo prispevek glasila občine Šempeter Vrtojba

Bili so lepi pomladni dnevi v marcu in imeli smo veliko načrtov. Skoki v Planici , delovna akcija v labirintih pri Črničah , čistilna akcija v okolici dnevnega centra, vseslovensko srečanje koordinatorjev na področju duševnega zdravja na NIJZ – obisk v DC, prekopali bomo vrt , bolj ali manj osmislili vsak dan posebej.



Iz Italije so začele prihajati črne informacije o koronavirusu, prilagodili smo delo in še vedno načrtovali. Potem pa se je čez noč vse spremenilo. Prva pošiljka ostrih ukrepov: zaprli so se šole, vrtci, lokali, knjižnice in druge kulturne ustanove, dnevni centri za vse ciljne skupine. Ustavilo se je javno življenje. Ceste prazne. Ko sem malo podoživljala, kaj občuti nekdo, ki zasebnega v tem trenutku nima (teh je med našimi uporabniki precej ), se mi je zdelo, kot bi padla v vakuum.

Vrata dnevnega centra za uporabnike drog smo torej zaprli. Nekaj je bilo vseeno treba narediti s to praznino. Kot vsak ponedeljek smo se sestali s sodelavci iz programa “terensko delo z uporabniki drog” in se vprašali, kako ponuditi največ, se odzvati na potrebe, slediti ciljem in se obenem počutiti in vesti varno. Ko smo to dorekli, smo začeli delati: razbremenitev v stiski, informiranje preko telefona , Facebooka in osebno zunaj na razdalji, urejanje pravic – brez neposrednega stika, oblačila brezdomnim, klici na institucije v imenu uporabnikov, zagovorništvo … in spet informiranje , razbremenitev, trdnost na majavih tleh. Po uspešnem dogovoru z Mestno občino Nova Gorica in s civilno zaščito pa še dodatni bivalni kontejnerji poleg vrta dnevnega centra, dani v uporabo brezdomnim ob podpori zaposlenih v programih, ter omogočanje tuširanja v dnevnem centru. Sliši se super in res gre za eno boljših rešitev v tistem trenutku. “Vsi vpleteni so zelo konstruktivno pristopili k reševanju problema,” se je izrazil novinar. Obenem pa je rešitev še vedno polovična, opaziti je, da motivi za izvedbo med akterji niso usklajeni. Za naše delovanje pa tako bivalni kontejnerji kot tuširanje v delovnem centru tudi v času epidemije pomenijo bolj konstanten in pristen stik z uporabniki in tako lahko zadnje tedne ponovno nekoliko načrtujemo skupaj z njimi.

V programu “terensko delo z uporabniki prepovedanih drog” so nas še pred začetkom strogih ukrepov kontaktirali iz Zdravstvenega doma Nova Gorica in nas prosili za pomoč pri razdeljevanju substitucijske terapije. Dogovorili smo se, da bomo terapije prevzemali v zdravstvenem domu ter jih vozili do tistih uporabnikov, ki živijo izven Mestne občine Nova Gorica in sami ne zmorejo poskrbeti za oseben prevzem terapije. Neli Kovšca , ki v omenjenem programu deluje kot medicinska sestra, je tako prevzela organizacijo storitve prevoza substitucijske terapije, s čimer omogočamo več kot dvajsetim uporabnikom reden dostop do terapije, in sicer na področju celotne Severne Primorske.

Dostavljanje in oskrbovanje uporabnikov je tudi sicer veliko pogostejša storitev, kot je bila pred krizo. Poleg že omenjenega razdeljevanja substitucijske terapije se je drastično povečala poraba izdanih sterilnih materialov ljudem, ki uporabljajo droge, kar je že tako ali tako ena osnovnih storitev programov zmanjševanja škode med uporabniki drog. Razlog najbrž tiči v omejenem delovanju programa dnevnega centra, kamor uporabniki po material prihajajo v veliko manjši meri kot pred krizo. Poleg tega smo se z MONG ter s službo civilne zaščite dogovorili, da bomo del obrokov, ki jih občina namenja najšibkejšim občanom, med brezdomne razdelili terenski delavci v našem programu. Teh ljudi – brezdomnih, ki prejemajo kosilo, je v Novi Gorici med 20 in 30, posledično nam razvoz hrane ter krajši klepeti vzamejo vsaj tri ure dnevno. K razdeljevanju hrane, substitucijske terapije in materialov za uporabo drog moram dodati še razdeljevanje oblačil, ki jih prejemamo od številnih donatorjev v skupnosti, katerih so še zlasti veseli tisti uporabniki, ki hladnejše spomladanske dneve preživljajo na prostem, ter tisti, ki v času karantene občutijo pomanjkanje dostopa do novih, čistih oblačil.

Omenjene storitve, ki jih v trenutnih razmerah izvajamo v večjem obsegu kot doslej, so nekoliko nadomestile intenzivnejše individualno delo z uporabniki in njihovimi svojci. Z nekaterimi organizacijami in s programi v skupnosti sodelujemo manj, povečalo se je sodelovanje z MONG ter s civilno zaščito, s katerima sodelujemo na dnevni ravni. Svetovalne, informativne ter predvsem razbremenilne razgovore opravljamo telefonsko, preko socialnih medijev ali v zelo prilagojenih okoliščinah tudi v živo. Kljub karanteni skušamo vzdrževati stike s čim večjim številom uporabnikov, posledično nimamo med “časom krize” nobenega upada vključenih uporabnikov v program, pridobili pa smo kar nekaj novih kontaktov.

Pri vseh navedenih storitvah naj opozorim, da se terenski delavci pri stikih z uporabniki ter drugimi udeleženimi ljudmi striktno držimo varnostnih ukrepov ter navodil organov, saj se še kako zavedamo resnosti pandemije ter osebne odgovornosti vsakega od nas. Z veseljem ugotavljamo, da pravila v večini upoštevajo tudi uporabniki, ki so določene spremembe morali v svoj vsakdan vpeljati tudi sami. Še največ negotovosti in s tem povezanih stisk smo terenski delavci s strani uporabnikov zaznali v začetnem delu širjenja virusa, ko se pravzaprav še ni vedelo, kakšni koraki bodo sledili v prihodnje. Z ljudmi smo zato skušali biti čim pogosteje v stiku in jim dajati aktualne informacije ter usmeritve. Nekateri uporabniki so namreč ostali brez možnosti dostopa do informacij, brez stika z njim pomembnimi ljudmi, brez zasebnega prostora, brez dostopa do samooskrbe itn. S pomočjo nekaterih služb v skupnosti ter z angažiranim delom vseh nas so se razmere vendarle stabilizirale in za nekatere – paradoksalno – morda postale celo boljše kot pred krizo. V namen varovanja javnega zdravja so namreč ranljive skupine prebivalstva, kamor vsekakor spadajo tudi uporabniki drog, brezdomni, uporabniki s težavami v duševnem zdravju, stari itn., prejeli izdatno mero pozornosti in podpore. S tega vidika lahko za naprej iščemo tudi dobro plat epidemiološke krize, saj so se odločevalci, politiki, laična javnost in številni drugi spomnili, da je za skupno uspešnost pri premagovanju takšnih in drugačnih kriz nujno in še posebej pomembno, da pri pripravi ukrepov prednostno upoštevajo obstoj tudi tistih skupin prebivalstva, ki so v “običajnih” razmerah prevečkrat zapostavljene.

Meta Rutar in Luka Mrak, ŠENT, dnevni center in terensko delo z uporabniki prepovedanih drog, iz glasila občine Šempeter Vrtojba


 



OPOZORILO!
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

V redu | Več o tem