ŠENT
Slovensko združenje za duševno zdravje
ŠENTovi programi na področju zaposlovanja
Zadnje novice:

ŠENTovi programi na področju zaposlovanja

Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji januarja znašala 13,6 %, kar je 0,6 odstotne točke več kot decembra lani. Število prijavljenih brezposelnih oseb na zavodu je januarja doseglo najvišjo vrednost od začetka krize: bilo jih je 124.258, kar je skoraj 6200 oziroma 5,2 % več kot mesec pred tem. Toliko brezposelnih je bilo na zavodu nazadnje prijavljenih v začetku leta 1999.

Najbolj žalosti dejstvo, da je največja brezposelnost ravno med najbolj ranljivimi ciljnimi skupinami: invalidi – med njimi so tudi osebe s težavami v duševnem zdravju –, starejšimi od 50 let, mladimi, bivšimi odvisniki, Romi, dolgotrajno brezposelnimi.

In ŠENT na tem področju ne sedi križem rok! Že od vsega začetka, torej od leta 1993, je združenje zelo dejavno na področju zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju. Leta 1994 je tako ustanovilo invalidsko podjetje Dobrovita plus, d. o. o. Pomemben mejnik delovanja na tem področju je pomenilo sprejetje Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v letu 2004. In kaj se je v teh letih dogajalo?
ŠENT je v letu 2006 ustanovil zavod Šentprima, zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov, ki je eden izmed 14 izvajalcev storitev zaposlitvene rehabilitacije. V ŠENT-u je namreč praksa, da se posameznika, ki se vključi v program Dnevni center ter pokaže zanimanje, voljo in motivacijo po ponovni aktivaciji v smeri zaposlitve, usmeri na zavod za zaposlovanje oziroma na enega izmed koncesionarjev izvajanja storitev zaposlitvene rehabilitacije z namenom vključitve v program zaposlitvene rehabilitacije, kar predstavlja prvi korak na poti do končnega cilja, tj. zaposlitve.

V kolikor so izpolnjeni vsi pogoji za vključitev v program zaposlitvene rehabilitacije in po končanih predvidenih postopkih, se taisti posameznik lahko vrne k nam, v ŠENT, v okviru t. i. »storitve J« (usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu). ŠENT v tem primeru nastopa v vlogi delodajalca, kar pomeni, da brezposelno osebo, ki je vključena v zaposlitveno rehabilitacijo, usposablja na konkretnem delovnem mestu. To se nam zdi še posebej dobrodošlo za tiste posameznike s težavami v duševnem zdravju, ki se po zaključeni hospitalizaciji niso sposobni takoj vključiti v običajno delovno okolje. Pri nas jim je tako ponujena možnost postopnega prilagajanja na neko delovno okolje in delovno sredino, ko pa se pokaže, da je posameznik sposoben vključitve v običajno delovno sredino, se to tudi zgodi.

Ob zaključku programa zaposlitvene rehabilitacije se izvede ocena sposobnosti za delo, ki jo opravi koncesionar in na tej podlagi ZRSZ bodisi izda odločbo o nezaposljivosti, odločbo o zaposlitvi na zaščitenem delovnem mestu ali v podporni zaposlitvi (tj. na običajnem delovnem mestu s podporo delavcu in delodajalcu oziroma prilagoditvijo delovnega mesta).

Druga novost, ki jo je prinesla zakonodaja na področju zaposlovanja in usposabljanja invalidov, je program socialne vključenosti, ki je namenjen osebam, ki se v danem trenutku niso zmožne zaposliti oziroma je njihova sposobnost za delo ocenjena pod 30 %. Program je namenjen ohranjanju in krepitvi njihovih delovnih sposobnosti s ciljem, da se v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in s tem delovnega funkcioniranja nekoč zopet vrnejo na trg dela. Program se izvaja na 8 lokacijah, vanj je vključenih skupaj 61 uporabnikov, na vključitev pa jih čaka še najmanj 16. V tem trenutku največjo težavo predstavlja negotovost v zvezi z vključevanjem oseb v omenjeni program, kar je posledica pomanjkanja sredstev na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nadejamo se, da se bo situacija kmalu rešila v prid uporabnikov.
Sicer pa se zadnje čase na veliko govori o »famoznem« socialnem podjetništvu. Sam izraz socialno podjetništvo pomeni obliko podjetništva, ki naj bi krepilo družbeno solidarnost, sodelovanje med ljudmi in prostovoljsko delo ter spodbujalo ustvarjanje novih delovnih mest za ranljive skupine oseb in opravljanje družbeno koristnih dejavnosti.

Po zadnjih podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji registriranih 8 socialnih podjetij, vendar pa je potrebno vedeti, da v ta sklop niso šteti zaposlitveni centri, ki na nek način predstavljajo obliko socialnega podjetja oziroma jih lahko štejemo v sklop socialnega podjetništva.
In tudi ŠENT je zelo dejaven na tem področju. V zadnjih nekaj letih je namreč ustanovil kar nekaj zaposlitvenih centrov, ki zaposlujejo ranljive ciljne skupine na zaščitenih delovnih mestih. Takih zaposlitvenih centrov je 5 in skupaj zaposlujejo skoraj 30 invalidov.
Za sam razvoj ŠENT-a v smeri zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju so pomembne tudi izkušnje na področju sodelovanja v različnih domačih in tudi mednarodnih projektih, predvsem z vidika prenosa dobrih praks ter izmenjave izkušenj. Ti projekti so med drugim privedli do ustanovitve Premikov, zavoda in turistične agencije za dostopni turizem.
Če strnemo: ŠENT s svojimi programi ter v sodelovanju z ostalimi ŠENT-ovimi pravnimi osebami nudi celotno »paleto storitev«, ki jih za dvig kakovosti življenja in ekonomsko neodvisnost potrebuje posameznik, ki zboli za duševno boleznijo. Tudi v bodoče bo sledil zastavljenim ciljem. Med njimi je vsekakor eden bistvenih – DELO.

Saška Žnidarc,
strokovna vodja programa zaposlovanja in delovnega usposabljanja
svetovalka I


Deli!


Izdelki
Keramika
Keramika
Ročno izdelan nakit



OPOZORILO!
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

V redu | Več o tem