ŠENT
Slovensko združenje za duševno zdravje
Socialna trgovina SOTRA
Socialna trgovina SOTRA

SOTRA PLUS - Trgovina z živili d.o.o., Socialno podjetništvo - ŠENT Direktorica: Iva Poropat
Kontakt: 059 178 167
E-pošta: info@sotra.si
www.sotra.si


- O Projektu
- Obvestilo za javnost 28.2.2013 - Začetki izvajanja projekta Socialna trgovina Sotra
- Izjava za javnost - Z okrogle mize «Socialno podjetništvo, resničnost ali utopija? Uvajanje socialnega podjetništva / socialne trgovine v slovenski prostor«

V javnosti se že nekaj časa pojavljajo pobude in poskusi ustanovitev podjetij socialne ekonomije tako imenovanih »socialnih trgovin« po vzoru držav v Evropski Uniji, z idejo pa smo se, še posebej zaradi aktualne finančne krize, že dalj časa ukvarjali tudi v ŠENT-u.

Projekt predvideva ustanovitev takšnega modela “socialne trgovine”, ki bo omogočala zaposlitev oseb iz ranljivih ciljnih skupin, hkrati pa v času krize izboljšala dostopnost dobrin-hrane tudi drugim socialno ogroženim članom družbe. V času trajanja projekta bomo preučili možnosti za oblikovanje trajnostno naravnanega in ekonomsko stabilnega modela ''socialnih trgovin'' (v nadaljevanju socialne trgovine) v Sloveniji, ki bi lahko predstavljale alternativen sistem pomoči osebam iz ranljivih ciljnih skupin, pa tudi brezposlenim in socialno ogroženim v skladu z veljavno zakonodajo.

Socialna trgovina bo v Sloveniji predstavljala družbeno inovacijo in priložnost ter začetek razvojnega procesa, ki bo postopno v trgovinski dejavnosti spreminjal tudi klasični dobičkonosni koncept trgovine. Več...

Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 4. razvojne prioritete: "Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti" in 4.1 prednostne usmeritve "Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti".

NAZIV OPERACIJE:Socialna trgovina Sotra
NAZIV UPRAVIČENCA IN PARTNERJEV:
1.) Šent-Slovensko združenje za duševno zdravje (vodilni partner)
2.) Zaposlitveni center Zavod DLAN, Maribor (kot partner 1)
3.) SOTRA PLUS trgovina z živili d.o.o. (kot partner 2)

DATUM ZAČETKA IN DATUM KONCA OPERACIJE:24.8.2012-24.8.2015

VIŠINA SKUPNIH STROŠKOV PROJEKTA = VIŠINA JAVNIH VIROV FINANCIRANJA: 299.982,95 €

KONTAKTNA OSEBA, KI DAJE INFORMACIJE O IZVAJANJU PROJEKTA: Martina Romih, e-pošta: martina.romih@sent.si, tel: 01/ 230 78 33, faks: 01/ 230 78 38.

Organ upravljanja projekta: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

 

OBVESTILO ZA JAVNOST: Aktivnosti v projektu SOCIALNA TRGOVINA SOTRA (junij, julij 2013)

V mesecih junij in julij 2013 smo izvajali naslednje aktivnosti:

- Ukvarjali smo se s celostno grafično podobo za Sotro ter sodelovali s partnerji pri pripravi spletne strani.
- Organizirali in izvedli smo radijsko oddajo na temo Sotre.
- Organizirali smo zdravniške preglede in varstvo pro delu za kandidate iz RCS ter se nadalje dogovarjali o izvedbi usposabljanja z Mercator d.d.
- Prevzeli smo poslovne prostore za socialno trgovino Sotra, na Zrkovski cesti v Mariboru.
- Opravili smo razgovore z nekaterimi dobavitelji. Imeli smo več sestankov z ponudniki programske in strojne opreme ter trgovinske opreme.
- Pripravili smo že nekaj navodil za poslovanje in delo v socialni trgovini Sotra, tudi adaptacija prostorov je že v teku.
- V pripravi je promocijski material za socialno trgovino.
- Pregledujemo zakonodajo za pridobitev ustrezne dokumentacije za pričetek obratovanja.
Izvedli smo tudi "Zajtrk z novinarji". Novinarji so se nanj odlično odzvali, na kar kaže tudi veliko število objavljenih člankov o socialni trgovini SOTRA po tem dogodku.

Iz medijev: Zajtrk z novinarji:

Šent odpira socialno trgovino odprtega srca

Direktorica socialne trgovine SOTRA - ŠENT socialno podjetništvo(foto: Direktorica SOTRE Ivanka Poropat / vir-Dnevnik)

Vir / Avtor: Dnevnik / Tomaž Klipšteter
26. julij 2013 (nazadnje spremenjeno: 9:02 25. julij 2013)
Oznake: Družba
www.dnevnik.si

Maribor. - Socialne trgovine v zahodnem svetu obstajajo že vrsto let, v Avstriji jih je že približno 35. Prvi slovenski poskus pa je leta 2009 doživel klavrn razplet, saj so bile police socialne trgovine SOS že po nekaj tednih obratovanja prazne, nato pa se je lokal na ljubljanski Celovški cesti za vedno zaprl.

Tedaj storjenih napak ne bodo ponovili, je prepričana Ivanka Poropat, direktorica Sotre. Ne nazadnje sta mariborski projekt socialne trgovine s skoraj 300.000 evri podprla država in Evropski socialni sklad. Projekt Sotra – trgovina odprtega srca izvaja Slovensko združenje za duševno zdravje Šent, ki skrbi za psihosocialno rehabilitacijo ljudi s težavami ali motnjami v duševnem zdravju. Potem ko so uspešno kandidirali na razpisu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so v Šentu iskali primerno lokacijo za trgovino. Našli so jo na mariborskem Pobrežju. Naslednji korak je bil iskanje bodočih trgovcev.

»Zaposlovali bomo 'nezaposljive', to so invalidi in ljudje iz ranljivih skupin, starejši od 50 let ali mlajši od 24 let brez dokončane izobrazbe,« je razložila Poropatova. S pomočjo zavoda za zaposlovanje so na informacijski razgovor sprejeli 50 oseb, nato pa so jih izbrali 11, ki se bodo avgusta začeli usposabljati za trgovce in skladiščne delavce, je razložila Silvija Janežič iz zaposlitvenega centra DLAN.

Po usposabljanju bo peterica dobila službo v Sotri, odprtje pa je napovedano za 20. november. Do nakupa v Sotri bodo upravičeni prejemniki socialne pomoči, brezposelni in tisti z manj kot 450 evrov mesečnih prihodkov. Te pogoje v Mariboru izpolnjuje približno 20.000 ljudi. Poropatova pričakuje, da bodo v prvih šestih mesecih delovanja izdali približno 5000 izkaznic. Upravičenci bodo lahko nakupili za največ 80 evrov blaga na mesec, ki naj bi stalo od 30 do 50 odstotkov manj kot v običajnih trgovinah.

Če spomnimo, dobavitelji živil, kot sta Žito in Ljubljanske mlekarne, so leta 2009 najprej pokazali pripravljenost za sodelovanje z ljubljansko trgovino SOS, a so se pozneje umaknili zaradi nejasnosti o njeni donosnosti. Terjali so namreč dokaze, da projekt dejansko vodi nepridobitna organizacija. Poropatova trdi, da so bili pogovori z dobavitelji za zdaj uspešni in da niso podvomili o socialnem značaju Sotre.

Državno in evropsko finančno podporo bo mariborska socialna trgovina uživala do leta 2015, potem pa bo morala preživeti iz lastnih prihodkov. »Za zdaj je odziv dobaviteljev presenetljivo dober, in če se bodo pojavili tudi donatorji, sem prepričana, da je projekt dolgoročno izvedljiv,« je optimistična Poropatova.

Za zdaj je odziv dobaviteljev presenetljivo dober. Upravičenci bodo lahko na mesec kupili za največ 80 evrov blaga, s čimer bomo preprečili morebitne zlorabe.

Ivanka Poropat, direktorica Sotre


Začetki izvajanja projekta Socialna trgovina Sotra

Projekt »Socialna trgovina Sotra«je bil izbran v okviru javnega razpisaza spodbujanje razvoja socialnega podjetništva II. s strani Ministrstva za delo družino in socialne zadeve ,izvaja se od avgusta leta 2012.

Prva faza izvajanja projekta se je pričela z izvajanjem aktivnosti povezanih z raziskovanjem na terenu in iskanjem ustrezne lokacije za trgovinski obrat, ki bi omogočal izvajanje dejavnosti socialne trgovine prehrambnega tipa. ŠENT si je skupaj z zaposlitvenim centrom Zavod Dlan iz Maribora, ki je tudi partner v projektu, ogledal kar nekaj lokacij v občini Maribor, vendar pogovori glede najbolj primerne lokacije še potekajo.

V mesecu oktobru 2012 je bil v okviru projektnih aktivnosti ustanovljen razvojni tim, ki ga sestavljajo zunanji strokovni sodelavci iz različnih strokovnih področij (ekonomije in marketinga, prava, tehnike in računalništva, socialnega dela). Glavna naloga razvojnega tima je s študijskim pristopom preučiti in razviti dober teoretični model za uresničitev poslovne ideje socialne trgovine kot primer dobre prakse.

Socialna trgovina predstavlja izziv, rezultati dela razvojnega tima pa so usmerjeni v preučitev trgovinske dejavnosti, okoliščin, podpornega okolja in zakonodaje za zagon socialne trgovinekot inovativnega modela, ki botrajnostn naravnan in bi na trgu obstal tudi po koncu projekta

.Vzporedno tečejo tudi začetne priprave na vključitev kandidatov iz ranljivih ciljnih skupin v usposabljanje za kasnejšo zaposlitev v trgovini pri čemer je svojo pomoč ponudil tudi največji slovenski trgovec podjetje Mercator.

Ideja o socialni trgovini ni nova in je že kar nekaj časa prisotna tudi v Sloveniji, vendar so se poskusi ustanovitve le-te pri nas, končali s hitrim zaprtjem. Za to obstaja več razlogov. Eden izmed njih je zagotovo ta, da so jo odpirali po vzoru socialnih trgovin v tujini, kjer pa sistem, zakonodaja in podporno okolje delujejo drugače kot v Sloveniji. Socialne trgovine prehrambnega tipa so namreč podvržene relativno strogi zakonodaji, ki obravnava rokovanje z živili, kar pa v tem primeru ni bilo upoštevano. V Evropi se med socialnimi trgovinami pospešeno uveljavljajo tudi prehrambni tipi trgovinske dejavnosti, pri nas pa je to popolnoma novo področje, saj razen socialnih trgovin tipa » second hand« z oblačili, tovrstne trgovine pri nas še ni.

Koncept socialne trgovine je sicer star že več kot sto let zato socialna trgovina ni inovacija. Vendar pa družba ta tip socialne trgovine razume šele zadnja desetletja, ko prihaja tudi do vedno večjih razlik v dohodkih med posamezniki, med revnimi in bogatimi, kar je vedno bolj moč zaznati tudi pri nas. Države so prisiljene zmanjševati sredstva za zagotavljanje socialne varnosti državljanov (kar v zadnjem času zelo občutimo tudi pri nas), kot odgovor na to pa nastajajo neprofitne organizacije, ki s pomočjo podjetništva poskušajo z omejenimi sredstvi financiranimi iz različnih programov (kot npr. projekt Socialne trgovine Sotra) doseči čim večji socialni učinek v smislu reševanja težkih življenjskih pogojev oseb iz ranljivih ciljnih skupin.

Socialno podjetništvo med katerega spadajo tudi socialne trgovine je zato posebna socialno ekonomska kategorija, ki na čisto nov način omogoča, da državljani in organizacije med seboj sodelujejo skozi nove, inovativne prijeme. Ob tem cilj ni visok profit ampak skupni družbeni cilji in izboljšanje kvalitete življenja ljudi. Tudi socialna trgovina Sotra bo delovala po principu socialnega podjetništva pri čemer je pomembno upoštevati tudi dejstvo, da bo morala poslovati tržno in na trgu obstati tudi brez finančne pomoči države in Evropskega socialnega sklada.

Bistvo socialnega podjetništva je torej tržna konkurenca na eni in zasledovanje humanitarnih družbenih ciljev na drugi strani. Trgovina Sotra bo v našem družbenem okolju prav gotovo predstavljala družbeno inovacijo zato je takšen tudi pristop pri iskanju optimalnega modela in načina kako izpeljati poslovanje, kar se že kaže v aktivnostih izvajanja projekta v praksi.

Finančna sredstva, ki jih sofinancira Evropski socialni sklad, so namenjena zagonu socialnega podjetja in dejavnosti, v nadaljnjem poslovanju pa se pričakuje, da bo le to obstalo na trgu tudi brez finančne pomoči.

Z okrogle mize «Socialno podjetništvo, resničnost ali utopija? Uvajanje socialnega podjetništva / socialne trgovine v slovenski prostor«

V četrtek, 20.12.2012 je v dvorani Frana Miklošiča na Univerzi v Mariboru potekala okrogla miza z naslovom: «Socialno podjetništvo, resničnost ali utopija? - Uvajanje socialnega podjetništva / socialne trgovine v slovenski prostor«

Okroglo mizo so organizirali: ŠENT-Slovensko združenje za duševno zdravje, Zaposlitveni center Zavod DLAN Maribor, SOTRA PLUS trgovina z živili d.o.o., ki so projekt Socialna trgovina Sotra pričeli izvajati septembra tega leta.

V javnosti se že nekaj časa pojavljajo pobude in poskusi ustanovitev podjetij socialne ekonomije tako imenovanih »socialnih trgovin« po vzoru držav v Evropski uniji, z idejo pa smo se, še posebej zaradi aktualne finančne krize, že dalj časa ukvarjali tudi v ŠENT-u. Projekt Socialna trgovina Sotra predvideva ustanovitev “socialne trgovine”, ki bo omogočala zaposlitev oseb iz ranljivih ciljnih skupin, hkrati pa v času krize izboljšala dostopnost dobrin-hrane tudi drugim socialno ogroženim članom družbe.

Izvršni direktor ŠENT-a mag. Nace Kovač je dejal, da se je ŠENT za vzpostavitev prve socialne trgovine izbral Maribor, ker je tu prišlo do propada večjih firm. To je vodilo do velike brezposelnosti in posledično do močnega poslabšanja socialnih razmer na tem območju. S socialno trgovino pa želimo osebam z nizkimi dohodki omogočiti možnost nakupa živil po bistveno nižjih cenah, kruh, kot osnovna dobrina pa naj bi bil preko kruhomata ljudem na voljo brezplačno 24 ur na dan. Trgovina bo služila tudi kot informacijska točka, kjer bodo ljudem na voljo različne informacije, tudi kje je možno pridobiti druge oblike pomoči. Izjemno pomembno je tudi, da bodo v socialni trgovini zaposlitev dobile osebe iz ranljivih, teže zaposljivih skupin kot so starejši od 50 let, mladi do 25. leta brez ali z nizko stopnjo izobrazbe in invalidi.

Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki krepi družbeno solidarnost, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo. Osnovni namen te oblike podjetništva je opravljanje tržne dejavnosti po posebnih načelih socialnega podjetništva, kot so med drugim opravljanje družbeno koristnih dejavnosti, ustvarjanje novih delovnih mest za ranljive skupine oseb, nedopustna ali omejena delitev presežkov prihodkov. Marca 2011 pa je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet Zakon o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/11), ki postavlja pravni okvir za delovanje socialnih podjetij.

Dolores Kores, direktorica PREMIKI - Zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma, Ljubljana in članica GECES - ekspertne skupine socialnega podjetništva pri Evropski komisiji, predsednica Sveta vlade RS za socialno podjetništvo je izpostavila, da so socialna podjetja delovala že pred sprejemom tega zakona, da smo sedaj dobili le nek pravni okvir. Hkrati je poudarila, da so socialna podjetja podjetja, katerih cilj je v prvi vrsti zaslužek. Socialna podjetja morajo ravno tako obstati na trgu in dajati plače svojim zaposlenim in se po tem ne razlikujejo od drugih podjetij. Razlika je le v tem, da socialna podjetja dobiček, če ga imajo, vlagajo nazaj v razvoj in širitev in s tem v družbo. Tudi Evropa vedno bolj poudarja pomen socialnega podjetništva in znak tega sta tudi dva razpisa, ki sta bila s strani Evropske unije razpisana za spodbujanje socialnega podjetništva in zaposlovanje oseb iz ranljivih ciljnih skupin. Da je cilj socialnih podjetij v prvi vrsti zaslužek in da socialna podjetja zato iščejo tržne niše, ki jih druga podjetja še niso pokrila, je poudaril tudi Peter Svetina, direktor socialnega podjetja KARSO Zaposlitveni center d.o.o.. Meni, da večina ljudi še vedno misli, da so socialna podjetja dobrodelne ustanove, da bodo svoje delo opravila zastonj. Poudaril je, da socialna podjetja od države kot subvencijo prejmejo le toliko denarja, da lahko krijejo izpad dohodka zaradi manjzmožnosti zaposlenih oseb. Prevladuje tudi miselnost, da delo, ki ga naj bi opravili zaposleni v socialnem podjetju, ne bo opravljeno pravočasno ali pa bo opravljeno slabo. Izkušnje pa kažejo, da so tisti, ki so dali neko storitev opraviti socialnemu podjetju, z opravljenim delom izredno zadovoljni in so z njimi pripravljeni sodelovati tudi v prihodnje.

Na Center za socialno delo se obrača vedno več ljudi, je dejala gospa Jadranka Tkalec, vodja Enote za denarne socialne pomoči, CSD Maribor. Odkar so šle v stečaj nekatere velike firme v Mariboru, je prosilcev za pomoč vse več, vendar pa je država z novo socialno zakonodajo, ki je prinesla številne spremembe, močno omejila socialne pomoči. Ker so se vse pomoči sedaj prenesle pod isti resor, sedaj več članske družine, kjer na primer prejemajo tudi otroške dodatke ali pa sta oba starša brezposelna, prejemajo bistveno manj sredstev s strani države, kot so jih prej. Poudarila je tudi, da je imela sedanja občinska oblast posluh za reševanje socialne problematike in da upa, da jo bo imela tudi prihodnja. Da je na območju Maribora in okolice brezposelnost vse večja, je potrdila tudi gospa Suzana Kerec, vodja oddelka programov zaposlovanja, ZRSZ, OE Maribor.

Andreja Štepec, predsednica Sveta uporabnikov ŠENT, je med drugim predstavila rezultate kratke ankete, ki so jo v okviru projekta Socialna trgovina Sotra izvedli med obiskovalci ŠENT-ove spletne strani ter na socialnih omrežjih Facebook in Twitter. Izkazalo se je, da bi velika večina sodelujočih, živila raje kupovala v socialni trgovini, le manjši del se za nakup ne bi odločil zaradi bojazni, da bi bili zaradi tega stigmatizirani. Tudi zaposlitev v socialni trgovini bi za večino pomenila zelo veliko, saj so pripravljeni delati, a ker sodijo v teže zaposljive skupine, zaposlitve nikjer ne dobijo. Da bi nakupovali v socialni trgovini, pa če tudi bi morali na drug konec mesta, se je pokazalo tudi v razgovoru s predstavniki ranljivih oziroma teže zaposljivih skupin. Z veseljem bi se v socialni trgovini tudi zaposlili, saj nekateri izmed njih že osem let brezupno čakajo na Zavodu za zaposlovanje.

Ustanavljanje socialnih podjetij je torej dobra popotnica za zmanjšanje nezaposljivosti oseb iz ranljivih ciljnih skupin, hkrati pa pripomorejo k blaginji in razvoju celotne družbe. Mejo, kam in v kateri sektor gospodarstva umestiti socialno podjetje nam postavlja le naša domišljija. Iznajdljivost in prodornost, sposobnost najti perspektivne tržne niše in pa dobro podporno okolje pa so nuja za obstoj socialnih podjetij.


Deli!


Projektna pisarna

Šmartinska cesta 130, 1000 Ljubljana
Projektni manager:
Martina Romih
Uradne ure: torek in četrtek 10 - 12 ure
Tel.: 01/ 230 78 33, GSM: 064 237 152
E-pošta: martina.romih@sent.si
Kristina Voda
Uradne ure: torek in četrtek 10 - 12 ure
Tel.: 01/ 230 78 33, GSM: 064 237 152
E-pošta: kristina.voda@sent.si




OPOZORILO!
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

V redu | Več o tem