ŠENT
Slovensko združenje za duševno zdravje
Novosti pri uveljavljanju socialnih transferjev
Zadnje novice:

Novosti pri uveljavljanju socialnih transferjev

S 1. januarjem 2012 je pričel veljati v RS Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Novosti, ki jih zakon prinaša, so razburile državljane in državljanke RS, kamor seveda spadamo tudi vsi Šentovci in Šentovke. Zakon določa, da se pravice iz javnih sredstev uveljavljajo po novem na centrih za socialno delo. Pravice iz javnih sredstev lahko uvrstimo v dve kategoriji:

  1. denarne prejemke (otroški dodatek, denarna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija)
  2. subvencije in znižana plačila (znižano plačila vrtca, dodatna subvencija malice za učence in dijake, subvencija kosila za učence, subvencija prevoza, oprostitev plačila socialno varstvenih storitev, subvencija najemnine, kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in prispevek k plačilu družinskega pomočnika).

To pomeni, da sedaj ljudje vlogo za varstveni dodatek ne bodo več pošiljali na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot prej, temveč bodo to urejali na centrih za socialno delo (v nadaljevanju CSD). V preteklosti so znižano subvencijo prevoza urejali na lokalnih avtobusnih postajah, subvencionirane malice v šolah, subvencije za vrtec v vrtcih, subvencije za stanovanja na občinah ipd. Vse te pravice iz javnih sredstev sedaj urejamo na CSD.
Novi zakon pomeni, da bo imel CSD večji pregled nad prejemki posameznikov. Vsa prejeta sredstva se bodo seštevala. To seveda posledično pomeni, da bo lahko nekdo, ki je prej dobil več sredstev, sedaj dobil manj sredstev in obratno. Zgodi pa se lahko tudi, da kdo ne bo več izpolnjeval pogojev za pridobitev teh sredstev in jih ne bo več prejemal. To bo sedaj odvisno od premoženja.

Kaj je torej tisto, kar je razburilo ljudi?

Največja polemika je nastala zaradi vračanja denarne pomoči in varstvenega dodatka.
Namreč, na podlagi 128. in 129. člena Zakona o dedovanju je določeno, da po smrti osebe, ki je prejemala denarno pomoč in je imela nepremičnino, ki bi jo dediči podedovali, lahko država zahteva vrnitev prejete denarne pomoči od dedičev. Ta zakon velja od leta 1976, se pa do pred nekaj leti ni uporabljal. Problem je torej v tem, da ljudje niso bili seznanjeni s tem zakonom. Centri za socialno delo odgovornost za to pomankljivo informacijo prevračajo na omenjeni zakon, ki izhaja iz popolnoma druge veje pravne oblasti kot nekdanji Zakon o socialnem varstvu (po novem je to Zakon o socialno varstvenih prejemkih − ZSVarPre), ki je določal pogoje za prejetje denarnih pomoči pred ZUPJS.
Druga polemika, ki zbuja strah pri ljudeh, je vračanje varstvenega dodatka. Varstveni dodatek bo potrebno po novem vračati, vendar ne za nazaj, pač pa od 1. januarja 2012 dalje z uveljavitvijo novega ZUPJS.

Kaj se je torej zgodilo? Država ljudem v stiski sicer ponudi možnost pomoči, vendar pa nas niso obvestili, da je potrebno to pomoč vračati. Vsaj kar se tiče denarnih pomoči. In to je glavni razlog za razburjeno javnost in množično odpovedovanje kakršnikoli pomoči s strani države.
Sama sem po izobrazbi socialna delavka, imam dve diplomi v žepu, znam poiskati marsikatero informacijo, ki jo potrebujem, vendar sem ugotovila, da tudi sama ne poznam vseh pasti pri tem zakonu. Zakaj sem rekla pasti?
Na CSD v Kočevju sem želela preveriti, ali razumem zakon na konkretnih primerih. Mislila sem namreč, da razumem vse in da je ljudi po nepotrebnem strah in da je odpovedovanje varstvenemu dodatku in denarnim pomočem nepotrebno. Iskreno danes ne upam več tega trditi in vsako osebo, ki se s svojo situacijo obrne name, napotim naravnost na CSD.
Primeri so si med seboj tako različni, da ni mogoče podati enega konkretnega in na njemu razložiti vseh ostalih.

Na CSD Kočevje sem izvedela, da se pri vračanju denarnih pomoči in varstvenega dodatka med vsem drugim upošteva tudi primernost stanovanja osebe. Kaj to pomeni? Država je določila, da se za primerno stanovanje šteje stanovanje glede na število oseb, ki v njem prebivajo:

Kjer bo kvadratura stanovanja presegla primernost stanovanja glede na število oseb, bo sodišče po lastni presoji odločilo, kaj bodo naredili. Primer: Če je oseba, ki je prejemala denarno pomoč ali varstveni dodatek, živela v stanovanju, ki je po zakonu večje, kot znaša primernost stanovanja na število oseb, se naredi zaznamek v zemljiški knjigi. Kaj bo s preostalim stanovanjem naredilo, pa ne ve nihče, ker je to stvar (pristojnost) sodišča.
Ravno zaradi tega, ker sodišče odloča o vsakem konkretnem primeru posebej, je toliko negotovosti. Zato vsakemu posamezniku svetujem, da se s svojim konkretnim primerom obrne na CSD v domačem kraju in tam preveri svoje dvome in strahove.
Novosti namreč vedo na centrih prvi. In tako boste dobili odgovor iz prve roke, ne pa od kakšne sosede, ki je zakon prebrala, vendar ga ni prav razumela. Dejstvo je, da je strahu še toliko več ravno zaradi tega, kar smo slišali od nekoga drugega. Preverimo sami in to bo zagotovo najboljša informacija.

Prepoved odtujitve nepremičnine

ZSvarPre določa v 53. členu PREPOVED ODTUJITVE NEPREMIČNINE. To pomeni, da oseba, ki je prejemala denarno socialno pomoč (redno ali izredno) ali varstveni dodatek (ali oboje skupaj), ne sme odtujiti svojega premoženja, ga podariti ali prepisati komu drugemu in s tem oškodovati državo.
Pri denarnih pomočeh je država sprejela naslednje določilo: »Oseba, ki je lastnik nepremičnine in je v zadnjih 18 mesecih vsaj 12 mesecev prejemala denarno pomoč, je upravičena do denarne pomoči (v naprej) le, če dovoli državi, da naredi prepis prepovedi odtujitve svoje nepremičnine v korist države. To določilo za denarno socialno pomoč velja od 1. januarja 2012 dalje, kar pomeni, da bodo po preteku 12 mesecev − v decembru 2012, morali prejemniki denarne socialne pomoči podpisati izjavo pri vlogi, da soglašajo, da se zaznamba naredi nad nepremičnino v njihovi lasti.
Pri varstvenem dodatku se zaznamba naredi v zemljiški knjigi takoj 1. januarja 2012.
Kaj bo to pomenilo, ni mogoče predvideti ravno zaradi tega, ker vsako sodišče odloča po lastni presoji v postopku dedovanja.

DRŽAVNE POKOJNINE

Spremembe bodo tudi za prejemnike državnih pokojnin. Državne pokojnine kot samostojnega prejemka po novem ne bo več. Dosedanji prejemniki državne pokojnine ali varstvenega dodatka bodo lahko, če bodo izpolnjevali z zakonom določene pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek.
Tako denarna socialna pomoč kot tudi varstveni dodatek se z novim zakonom zvišujeta, ob tem pa poudarjajo, da se bo skladno z novim Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/2011) pri odločanju o vseh pravicah poleg dohodka posameznika ali njegovih družinskih članov upoštevalo tudi premoženje. To pa pomeni, da bodo nekateri upravičenci lahko po novem prejemali višji varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč, lahko bosta ta prejemka nižja, lahko pa do teh pravic po novem ne bodo več upravičeni.
Prejemnikom državne pokojnine ali varstvenega dodatka zaradi začetka izvajanja nove zakonodaje v tem trenutku ni treba storiti nič. Centri bodo namreč po uradni dolžnosti ugotovili, ali dosedanji prejemniki varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine, uveljavljene pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje teh pravic v nove pravice, določene v novem zakonu, in o tem izdali ustrezno odločbo.
Vse prejete državne pokojnine in varstveni dodatek do konca leta 2011 NE BO v postopku dedovanja ali zapuščine.

Tudi v tem primeru velja isto. Preoblikovanje pravice do varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine v pravico do denarne socialne pomoči oziroma do varstvenega dodatka po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) od 1. januarja 2012 dalje bo imelo za posledico omejitev dedovanja. Če bo upravičenec do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po smrti zapustil določeno premoženje, bodo morali dediči premoženja, ki ne bodo socialno ogroženi, ta prejemek po ZSVarPre vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek zmanjšala.

Še nekaj za konec

Ko sem že mislila, da mi je glede tega zakona in sprememb na tem področju jasno vse, sem ugotovila, da mi veliko informacij manjka. Sprva sem postala besna in se začela razburjati, kaj se pa ta naša država gre. In še vedno sem tega mnenja.
Ta prispevek sem začela pisati v začetku januarja in ga vmes že vsaj 4-krat popravila. Ta zakon je tako nejasen, da ne morem strokovno stati niti za tem, kar sem napisala do danes. Iskreno, preverjala sem vsako besedo s strokovnimi delavkami, ki so zaposlene na CSD v Kočevju. So izredno prijazne in pripravljene odgovoriti na vsa vprašanja. Najhuje pa je to, da niti one ne vedo, kako bo na koncu izgledalo vse skupaj. Dejansko smo vsi v eni veliki negotovosti. Če bi kdo želel konkretno preveriti, kaj za njega določena situacija pomeni, mu svetujem, da se obrnete na CSD v svojem kraju. Skušali vam bodo razložiti po svojih močeh, vedite pa, da niti oni nimajo vseh informacij.
Brošure, ki so izšle v okviru Ministrstva za javno upravo in so dostopne na CSD po Sloveniji, danes več ne vsebujejo pravih podatkov. Zakaj? Ker je državni zbor sprejel interventni zakon, na podlagi katerega so odločili, da bodo socialne transferje zmanjšali, da bi tako zagotovili sredstva za proračun. Manjka jim namreč ogromna vsota denarja in sedaj jo skušajo zmanjšati s tem interventnim zakonom.
V brošuri namreč piše, da vsaka odrasla oseba (ki izpolnjuje pogoje) po novem zakonu, prejme 288, 81 evrov denarne pomoči. Vendar je interventni zakon to spremenil. Po novem bo ta znesek znašal 260 evrov. Ravno tako se znesek za varstveni dodatek zniža, in sicer s 450,54 evrov na 448 evrov. Seveda te spremembe najbrž niso zadnje, kajti še na centrih strokovni delavci vsak dan dobijo nova navodila s strani ministrstva.

Literatura:
Vse te in še druge podatke si lahko preberete v brošurah, ki jih je izdala RS v okviru Ministrstva za javno upravo. Vsebino brošure je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dostopne so na centrih za socialno delo po Sloveniji.
Več podatkov o tem lahko pridobite tudi na spletni strani pod rubriko Obvestilo prejemnikom varstvenega dodatka in državne pokojnine.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS (objavljen v uradnem listu RS, št. 62/2010, z dne 30. 7. 2010).
Zakon o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre (objavljen v uradnem listu RS, št. 61/2010 z dne 26. 7. 2010).
Pogovor s strokovnimi delavkami CSD Kočevje.

Tatjana Romih

 


Deli!


Izdelki
Ročno izdelane voščilnice
Ročno izdelane voščilnice
Ročno poslikane keramične ploščice



OPOZORILO!
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

V redu | Več o tem