ŠENT
Slovensko združenje za duševno zdravje
S spremembo miselnosti do brezpogojne strehe

29-11-2019

Ig - Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti, katere član je tudi ŠENT, je v letošnjem novembru organizirala konferenco na Igu z naslovom "Brezpogojna streha" na temo potreb in možnosti nastanitev za ljudi, ki se soočajo z zasvojenostjo s psihoaktivnimi snovmi. Skupni izsledek konference je potreba po obratu v obravnavi brezdomnosti, ki streho nad glavo postavlja kot osnovo za uspešno sodelovanje v kakršnikoli drugi obravnavi.

Foto: J.A.

Konferenca je prinesla veliko uvidov v delovanje različnih programov namenjenih visoko ranljivim skupinam. Kot posebej inovativne smo zaznali programe, ki prinašajo obrat v obravnavi brezdomnosti in streho nad glavo postavljajo kot osnovo za uspešno sodelovanje v kakršnikoli drugi obravnavi. Skupno uvidom je bilo tudi to, da se je potrebno problematike brezdomstva lotiti celostno in široko, ne le z ukrepi, ki gasijo največje požare. Posebej jasno je pomen medsektorskega povezovanja in sodelovanja vseh deležnikov prikazala predstavitev modela zagotavljanja brezpogojne strehe, kot so se ga lotili na Finskem, kjer so v preteklih letih naredili največje korake v Evropski uniji na področju zmanjševanja brezdomstva. Sprememb so se lotili skozi ustanovitev programov in bivanjskih enot po principu »housing first« z dolgoročnim ciljem izkoreninitve brezdomstva.

Ključna je sprememba miselnosti

Predstavitev primerov iz tujine kaže, da ključna rešitev ni le v vzpostavljanju specializiranih programov za določene skupine, ampak v spremembi miselnosti, da je streha nad glavo človekova pravica in ključ za sodelovanje v drugih programih. Pogosto se namreč izkaže, da nekatere ciljne skupine zaradi različnih razlogov ne dosegajo minimalnih pogojev obstoječih programov in kljub temu potrebujejo rešitev bivanjske situacije, kakor tudi njim prilagojeno podporo.

Plakat v obliki miselnih vzorcev, ki je nastal med konferenco, izdelava: Sašo Kronegger

Na konferenci so bile posebej izpostavljene naslednje visoko ranljive skupine: osebe z dvojno diagnozo, zaporniki po prestani zaporni kazni, mladi, ženske. Pri vseh teh skupinah gre za presek okoliščin, saj so ranljivi zaradi več razlogov, ki v seštevku ranljivost še dodatno povečujejo.

Sodelujoči so prepoznali, da v skupnosti potrebujemo več:

• rezidenčnih dolgoročnih terapevtskih programov za urejanje odvisnosti od alkohola,
• nizkopražnih nastanitvenih programov, predvsem za osebe z izkušnjo preseka več okoliščin ranljivosti,
• dnevnih aktivnosti za uporabnike prepovedanih drog, ki bi posameznike usmerjale v kakovostno preživljanje prostega časa ter jim pomagalo izgraditi nove ali primernejše vzorce strukturiranja lastnega časa,
• namestitev za mlade, ki bi obsegale tudi različne oblike podpore,
• »mokre« dnevne centre,
• trajno in celostno, časovno neomejena stanovanjska podpora,
• razvoja posebnih oblik zdravljenja odvisnosti za specifične ciljne skupine, kot so na primer mladi.

Pravi trenutek

Posebno pozornost je potrebno nameniti trenutkom prehodov med eno in drugo obliko obravnave oziroma podpore, sej se ravno v teh trenutkih večjih sprememb posameznikom zaradi stresa podirajo novi, slabše osvojeni vzorci ravnanja in reagiranja, prevladajo pa stari, ki so vodili v razvoj tveganih vedenj in odvisnosti.

Prav tako je pomembno, da čim več delamo s čim mlajšimi in da otrokom zagotavljamo kar najbolj varno in stabilno okolje. Zato so pomembni programi v katerih staršem, ki se soočajo z odvisnostjo in brezdomnostjo, ponudimo podporo pri ohranjanju odnosa z otrokom in aktivno učenje z otrokom.

Manjko programov

Pri razmišljanju o programih je potrebno opozoriti tudi na neenakomerno pokritost s programi namenjenimi najranljivejšim skupinam. Med tem, ko je v prestolnici mogoče najti podporo v več (tudi vrednostno) raznolikih programih, se tovrstni programi v drugih okoljih še niso razvili.

Za kakovostno pripravo in izvedbo programov, ki bodo resnično dosegali cilje v skupnosti, je nujna povezanost. Na eni strani gre za povezanost s skupnostjo, ki nam omogoča sodelovanje z okoljem, na drugi strani je povezanost z drugimi organizacijami, ki nam omogoča boljšo podporo posameznicam in posameznikom vključenim v naše programe; tretji vidik pa je povezanost in sodelovanje med odločevalci in izvajalci storitev v socialnem varstvu, saj le s celostno strategijo lahko dosežemo večje premike v družbi, kot je pokazal finski primer politik usmerjenih v izkoreninjenje brezdomstva.

Zaključke konference zapisal: Sašo Kronegger


Zveza NVO na področju drog in zasvojenosti si prizadeva združevati, sodelovati in razvijati skupne projekte na področju uporabe drog, tako na ravni posameznika kot tudi skupnosti in celotne družbe ter promovirati koncepte dela na področju preventive, obravnave zasvojenosti in zmanjševanja škode na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni z izobraževanjem, intervencijami in povezovanjem različnih akterjev v skupnosti pri reševanju izzivov zaradi uporabe drog.

 

 


Deli!



OPOZORILO!
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

V redu | Več o tem