ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje in SKUP - Skupnost privatnih zavodov sta v okviru dejavnosti evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti organizirala mednarodno konferenco Dnevi socialne ekonomije, ki je potekala v Ljubljani 28. in 29. oktobra 2010 v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije.

Prvi dan 28. oktobra 2010 smo na plenarnih predavanjih govorili o revščini, socialni ekonomiji v Sloveniji in v svetu ter mestu socialne ekonomije v okviru Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Med drugimi so predavali g. John Low iz organizacije Charities Aid Foundation Velika Britanija, dr. Emma Clarence OECD, mag. Simona Smolej in prof. dr. Jože Mencinger. Popoldanske delavnice so bile namenjene sistemskim in strateškim rešitvam na področju socialne ekonomije ter turizmu kot priložnosti za izvajanje socialne ekonomije.
Drugi dan 29.10.2010 smo se posvetili lokalnemu okolju in predstavili tudi primere rešitev in dobrih praks v lokalnem okolju. Med govorniki so bili: Srečko Meh, podžupan mestne občine Velenje, Sava Dalbokov, Skupina Erste – Avstrija, Sally Reynolds socialna podjetja Velike Britanije, Bernard Jacobs iz organizacije AIGS - Belgija in drugi.
Častni pokrovitelj konference je bil Predsednik RS, dr. Danilo Türk.

Konference se je udeležilo preko 150 udeležencev ter predavateljev iz 8 držav.

Splošni zaključki:
1. Globalne svetovne razmere dajejo podlago za upravičena pričakovanja o krepitvi vloge SE v prihodnosti;
2. Čas krize lahko s krepitvijo etičnih načel ter solidarnosti za dvig empatije med ekonomijo in družbeno koristnostjo;
3. Ovire kot so monopol kapitala in funkcionalna togost je potrebno minimizirat z vztrajnostjo in učinkovitostjo socialne ekonomije;
4. Za dvig obsega, kakovosti in učinkovitosti SE1 je potrebno spodbudno politično, pravno in finančno okolje;
5. Okrepiti je potrebno prepoznavnost SE v Sloveniji, tudi z njeno terminološko ter statistično opredelitvijo;
6. Okrepiti je potrebno partnerstvo z vsemi deležniki (javna uprava, lokalna samouprava, gospodarstvo, vključno z bančnim sektorjem) ter iskati sinergije (družbena odgovornost itd.);
7. Kratkoročno je potrebno zagotoviti pogoje za razvojno inovativne projekte ter spremljanje dobrih domačih in tujih praks;
8. Zavedati se je potrebno, da so znanje in izkušnje, ki jih v Sloveniji imamo rezultat vztrajnosti ter motiviranosti posameznikov in organizacij ter nadaljevati proces razvoja, v Sloveniji s stalnim organiziranjem Dnevov socialne ekonomije ter redno koordinacijo vseh zainteresiranih, v tujini pa z udeležbo na relevantnih dogodkih povezanih s SE.

Zaključki konference po sklopih – delavnicah 28. in 29. oktober 2010:

1. FINANČNI SKLOP (delavnica je potekala 28. in 29. oktobra 2010)
1. Finančna sredstva za SE so v Sloveniji omejena, a primerljiva s tujino (EU27, skandinavski kvadrant) pri čemer je finančna sredstva potrebno razumeti v širšem kontekstu (vključujoč in kind sredstva, vložek v delu itd.);
2. Zavedamo se, da je del nevladnega sektorja kot pomembnega dela SE po vseh kazalcih (delež zaposlenih, proračun itd.) v šibkem položaju;
3. Nujno je bolj spodbudno finančno okolje, kar zahteva politično voljo ter zakonske spremembe in praktične ukrepe;
4. V Sloveniji je izrazit primanjkljaj pestrosti finančnih mehanizmov za spodbujanje SE, zato je potrebno sistematično graditi na izgradnji le teh (npr. socialno bančništvo, mehanizmi za vlaganja finančnih sredstev v SE itd.) tudi za doseganje ravnotežja med doniranjem in finančnim vlaganjem v SE;
5. Bolj učinkovito je potrebno uporabiti obstoječe vire (npr. 0,5% iz naslova dohodnine) ter podpreti prizadevanja za namenitev nerazporejenih sredstev v korist SE;
6. Zagotoviti je potrebno sredstva za inovativno razvojne projekte;
7. Zaradi omejenosti sredstev je potrebno povečati učinkovitost porabe razpoložljivih sredstev;
8. Pri sprejemanju politik, predpisov in ukrepov je potrebno sistematično oceniti stanje in analizirati tveganja glede finančnih učinkov na SE.

2. ZAKONODAJA (delavnica je potekala v četrtek 28.10.2010)
1. Zakon o socialnem podjetništvu je nujen, vendar je potrebno obstoječi predlog izboljšati, v smislu bolj točne definicije subjektov in dejavnosti;
2. Zakonodaja mora biti nujno integrirana v vsa področja - delo, zaposlovanje, socialno varstvo, kmetijstvo, javno upravo, izobraževanje, šolstvo, zdravstvo…;
3. Potrebno je razmisliti o primernem poimenovanju (terminologiji) na področju socialne ekonomije, pri čemer je bilo podanih več predlogov: soc. ekonomija, soc. podjetništvo, skupnostna ekonomija, integrativna ekonomija, družbeno gospodarstvo…;
4. V postopkih oblikovanja politik, predpisov in ukrepov je potrebno okrepiti vlogo civilnega dialoga ter spodbujati in zagotavljati vključevanje vseh zainteresiranih;
5. Nujna je ureditev zakonodaje, financiranja in ustvarjanja podpornega okolja;
6. Dialog med vsemi deležniki je potrebno na tem področju izboljšati na vseh ravneh, med drugim tudi ozaveščati javnost, še posebej gospodarstvo, oblikovalce in izvajalce politik.

3. PLURALIZACIJA JAVNIH STORITEV NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA, ZDRAVSTA IN VARSTVA OKOLJA (delavnica je potekala v petek 29.10.2010)
1. Pri socialnem podjetništvu je v socialno varstvenem okolju pomembna/razvidna nekonkurenčnost zaposlenih in sicer zaradi stigme;
2. Ekonomika učinka ni omejena zgolj na ekonomsko vrednost, ne moremo namreč spregledati tudi socialnega kapitala – oseba ima delovno mesto, priložnost plačanega dela, lahko si izboljša življenjski standard oz. zagotovi vsaj osnovna sredstva za preživetje;
3. Nujno potrebna je participacija NVO sektorja iz lokalnega okolja pri pripravi strategij, predpisov in ukrepov za kar je potrebno zagotoviti tudi finančno podporo;
4. Podpora lokalnih skupnosti pri nastajanju programov ter podpora in sodelovanje NVO – prispevajo izboljšave;
5. Potrebno je ozaveščanje/izobraževanje delavcev v lokalni in državni administraciji.

4. SOCIALNA EKONOMIJA V TURIZMU (delavnica je potekala v četrtek 28.10.2010)
1. V delavnici smo se spraševali ali ima socialna ekonomija prostor tudi v trajnostnem turizmu ter kakšne pristope lahko v tem okolju uporabimo.
2. Predstavljeni primeri dobrih praks iz Avstrije, Italije in Slovenije dajejo zagotovilo, da se tudi v turizmu, ki je ena najbolj perspektivnih gospodarskih panog v svetu in Sloveniji, da vzpostaviti pristope socialne ekonomije ter socialnega podjetništva ter na takšen način izvajati kakovostne storitve. S takšnimi pristopi prispevamo k trajnostnemu razvoju turizma.
3. Ker so primeri dobre prakse in socialno podjetništvo na področju turizma premalo prepoznavni je potrebno jasno zagovarjati način dela, jasno povedati KDO dela in ZAKAJ, pri tem pa slediti konceptom socialne ekonomije.

5. MEDNARODNE IZKUŠNJE NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA TEŽJE ZAPOSLJIVIH (delavnica je potekala v petek 29.10.2010)
1. Socialna podjetja so zaradi svojega poslanstva - zaposlovanja težje zaposljivih koristna ter prinašajo prihodke tudi v državno blagajno, tako na področju sociale kot zdravstva, to se kaže v socialnih transferjih in zdravstvenih storitvah, kjer se na ta račun porabi mnogo manj sredstev za ljudi, ki so vključeni v različne oblike zaposlovanja;
2. Oblike zaposlovanja težje zaposljivih oseb so različne od države do države, te iniciative oz. zaposlovanje pa je potrebno podpreti z notranjimi (npr. krovne organizacije, ki jo podpirajo manjše organizacije) in zunanjimi viri (banke, donacije, javni itd.);
3. Bolj podrobno je potrebno opredeliti sektor socialnih podjetij ter ga ločiti od drugih – v obliki zakonodaje ter s tem vzpostaviti tudi vrednote, ki so v tem sektorju pomembne;
4. Duševna bolezen je največja ovira pri zaposlovanju težje zaposljivih v vseh socialnih podjetjih, zato je potrebna posebna skrb in neomejena podpora tako delodajalcev kot zaposlenih pri zaposlitvi v socialnem podjetju.