ŠENT
Slovensko združenje za duševno zdravje
Med revnimi in odrinjenimi je duševnih motenj več

10-10-2019

Dne 8.10.2019 je bil v reviji Ona, prilogi časnika DELO, objavljen članek dr. Vesne Švab z naslovom Med revnimi in odrinjenimi je duševnih motenj več. Vabimo vas k branju:

 

Imeti psihiatrično diagnozo v vsakdanjem življenju pomeni predvsem in najpogosteje tudi revščino in socialno izključenost. Razprave o tem, da sta za duševno zdravje potrebni dejavnost in ustvarjalnost, so lahko dobronamerne, vendar so prazne in puhle za ljudi, ki niso stigmatizirani le zaradi psihiatrične diagnoze, temveč tudi zato, ker so pogosto (ker jemljejo psihiatrična zdravila in so tudi zaradi njih upočasnjeni) čezmerno prehranjeni, upočasnjeni, in zlasti zato, ker so v veliki večini finančno prikrajšani.


Ukvarjanje s športom, družabne dejavnosti in vključevanje v raznovrstne socialne dejavnosti so odvisni od sredstev, ki so na razpolago. Avtobusne vozovnice, članarine, športna oprema so zanje pogosto nedosegljivi, saj se morajo
iz dneva v dan ukvarjati s tem, kako bodo lahko odgovorili vsaj na osnovne življenjske potrebe sebe in bližnjih. Povezanost med revščino, socialno izključenostjo in duševnimi motnjami je trdno dokazana.

Ne gre le za vpliv duševnih motenj, ki toliko zmanjšajo zmožnosti, da ljudje zdrknejo na socialni lestvici, temveč neizpodbitno vemo, da je vpliv tudi obraten. Med revnimi in odrinjenimi je duševnih motenj več. Ti dokazi so zadostni, da lahko govorimo o vzročnem vplivu izključenosti na nastanek in potek duševnih motenj, zato mednarodne organizacije pozivajo, da države pristopijo k socialnim problemom ljudi na sploh in predvsem tistih z duševnimi motnjami, če želijo zmanjšati njihovo pogostost in breme.

V Nacionalnem planu duševnega zdravja 2018-2028, ki so ga soglasno potrdile vlada in parlamentarne stranke, je napisana zaveza, da bo država pristopila k reševanju socialne problematike in ekonomske prikrajšanosti ljudi s težavami v duševnem zdravju z vzpostavitvijo mreže programov socialne pomoči, podpore in rehabilitacije v lokalnem okolju, vzporedno z ustanavljanjem in krepitvijo mreže lokalnih zdravstvenih služb.


Brezbrižnost politike


Zadnja novica z ministrstva za delo, družino in socialne zadevepa je, da se ta sredstva ne le ne povečujejo, temveč se organizacijam, ki zagotavljajo socialnovarstvene programe v skupnosti, celo odvzema nekaj milijonov. Ker govorimo o najbolj ranljivem deležu populacije, ki je lakmusov papir za to, kako socialna je država, lahko govorimo o popolni brezbrižnosti politike do naj bolj ranljivih. Ob tej odločitvi MDDSZ in vlade pa se zlahka namenjajo milijoni za institucionalno obravnavo oseb z duševnimi motnjami v imenu njihove pričakovane nevarnosti za druge.


Kršitve človekovih pravic


Raziskave kažejo, da je v institucionalnem okolju nevarnost za nevarno vedenje bistveno večja kot v skupnostnih službah v naravnem okolju posameznika. Poročila iz naših institucij govorijo o kršitvah človekovih pravic ljudi, ki tam bivajo, in te kršitve (to lahko razume vsak od nas) sprožajo jezo in nevarno vedenje.


Povedano drugače, denar se namenja za krepitev institucionalne obravnave, ki je (če je dolgotrajna) škodljiva duševnemu zdravju in povečuje tveganje agresivnega in samouničevalnega vedenja, ter se odvzema sodobnim prilagodljivim lokalnim skupnostnim službam za isto populacijo.
Slovenija je zelo institucionalizirana država. Nacionalni plan duševnega zdravja je začrtal pot za zmanjševanje institucionalizacij in za krepitev socialne in ekonomske varnosti prizadetih.


MDDSZ in vlada ta hip dokument, ki sta ga podpisala, povsem ignorirata.


 



OPOZORILO!
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

V redu | Več o tem