ŠENT
Slovensko združenje za duševno zdravje
Strokovni posvet

02-11-2017

Programi bivanja v skupnosti in socialnovarstveni programi v procesu
deinstitucionalizacije, Celje, 24.10.2017

»Program stanovanjskih skupin je dobro vpet v programe socialnega varstva, želimo si le, da bi bili ti programi še bolj podprti s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in tudi finančno uravnoteženi s storitvami ostalih izvajalcev«. ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje je v torek 24.10.2017 v Celju organiziralo posvet z naslovom »Programi bivanja v skupnosti in socialnovarstveni programi v procesu deinstitucionalizacije«. Posveta se je udeležilo preko 50 udeležencev, predstavnikov nevladnih in javnih organizacij s področja socialnega in zdravstvenega varstva. V uvodu je predsednica ŠENT-a, izr. prof. dr. Vesna Švab povedala, da je posvet del prizadevanj ŠENT-a pri ozaveščanju in vzpostavitvi še boljšega sodelovanje vseh izvajalcev programov bivanja v skupnosti. Poudarila je, da je bistvo deinstitucionalizacije lokalno delovanje, kar pomeni, da je podpora in pomoč ljudem dostopna čim bližje domačemu okolju.
Predstavniki nevladnih organizacij, poleg društva ŠENT še društvo Alta, društvo Vezi ter Zavod Franko Maribor so v prvem delu posveta poudarili nekatere prednosti stanovanjskih skupin - bivalnih enot, ki jih imajo. Med drugim majhnost bivalnih enot (od 4-6 oseb), zasebnost, individualno oblikovane storitve ter vključenost uporabnikov storitev v oblikovanje. Kot je povedala Andreja Jordan, strokovna vodja programa Mreža stanovanjskih skupin ima ŠENT poleg »klasičnih« stanovanjskih skupin tudi 8 individualnih enot in želja je, da se v tem smislu program tudi širi. S strani vseh je bila izražena želja, da bi stanovanjske skupine bile le prehodna oblika bivanja, kot je bilo pri nastajanju prvih stanovanjski skupin v 90. letih tudi načrtovano. Žal pa temu velikokrat ni tako, saj nizek ekonomski standard, brezposelnost, stanje na trgu dela in stanovanjska politika – zlasti dostopnost stanovanj ne omogočajo, da bi se uporabniki tega programa osamosvojili in zaživeli samostojno.


V drugem delu posveta je izr. prof. dr. Vesna Švab poudarila prednosti skrbi za duševno zdravje na osnovni ravni zdravstvenega varstva, na ta način uporabniki lažje in hitreje pridejo do pomoči. Skupnostna psihiatrična obravnava, ki pomeni zdravljenje bolnika z duševnimi motnjami v njegovem domačem okolju, je, kot je omenila dobra alternativa, ki bi se lahko »uprla« institucijam in pomeni premik v kakovosti in dostopnosti. Sledila je predstavitev dobre prakse sodelovanja različnih izvajalcev socialnovarstvenih programov v lokalni skupnosti. Pri tem je Branka Lazarevič iz Mestne občine Celje poudarila, da je ključnega pomena zakonska umestitev programa stanovanjske skupine (obveznost doplačila s strani občin), ki ga izvajajo NVO, saj bi le s tem lahko dobili več sredstev tudi s strani občin. Bistvo problema, ki je bil na tem mestu izpostavljen je ravno pomanjkanje zakonske podlage, kar pomeni, da občine niso obvezne plačila programa.

Posvet se je zaključil z željo po dobrem sodelovanju vseh izvajalcev tudi v prihodnje in ureditvijo področja na sistemski ravni ter pobudo po organizaciji načina obveščanja glede vseh storitev, ki so na voljo v lokalnem okolju oziroma na državni ravni.


Zaključki posveta so:
 Program stanovanjskih skupin je dobro vpet v programe socialnega varstva, želimo si le, da bi
bili ti programi še bolj podprti s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti in tudi finančno uravnoteženi s storitvami ostalih izvajalcev;
 Prisotnost koordinatorjev obravnave v skupnosti je zelo pomembna in potrebna ves čas
vključitve posameznika v naš program;

 V procesu deinstitucionalizacije je potrebno še bolj podpreti socialnovarstvene programe
bivanja in jih okrepiti;
 Strokovni delavci socialnovarstvenih programov stanovanjskih skupin so enakovreden
partner pri obravnavi posameznika;
 Vsak posameznik bi moral imeti enake možnosti izbire storitev ne glede na to kje v Sloveniji
živi.
 Skupnostna skrb/obravnava je tudi pravica svojcev, ki so prav tako pomemben del mreže v
skupnosti in enakovreden partner.


Deli!



OPOZORILO!
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

V redu | Več o tem