Učbenik Obravnava v skupnosti je opis pravil, zakonodaje, etičnih načel in načinov strokovnega dela, ki omogočajo pomoč, oskrbo, podporo in zdravljenje zunaj institucij. Ukvarja se s strokovnimi pristopi in z odpravljanjem stigme in diskriminacije ter varovanjem pravic prizadetih.
Po besedah Roberta Mastena, profesorja klinične psihologije na ljubljanski univerzi, so ciljna skupina bralcev tako strokovnjaki kakor študenti. Predstavlja ga kot iskrenega in dobro utemeljenega, ter zvestega svojemu namenu.

Graham Thornicroft, profesor skupnostne psihiatrije na prestižnem King's Collegeu v Londonu, pa o njem pravi:"Knjiga daje aktualen in dober pregled nad stanjem duševnega zdravja v Sloveniji in prikaže jasno smer prihodnjega razvoja."

Učbenik je prosto dostopen na spletni strani sent.si/fck_files/file/Ucbenik_OBRAVNAVA_V_SKUPNOSTI_Vesna_Svab_ur.pdf
(angleška verzija učbenika je dostopna preko te povezave)

Naročite ga lahko tudi v tiskani obliki. Cena tiskane oblike priročnika znaša 15 EUR. Za naročilo izpolnite naročilnico, ki vam je dostopna preko te povezave.

Monografija Skupnostna obravnava za duševno zdravje bralca s svojo izstopajočo pestrostjo hitro pritegne k branju. K pestrosti veliko doprinese širok izbor obravnavanih tematik in avtorjev učbenika. Prav posebno dimenzijo učbeniku dodajo avtorji, ki o tematiki duševnega zdravja in bolezni pišejo iz prvoosebne izkušnje. Njihovo besedo je čutiti še posebej močno.

Izbor poglavij kaže na sodobno in celostno razumevanje duševnega zdravja v osebnih in družbenih kontekstih. Čuti se, da avtorji tako ali drugače izhajajo iz prakse, kar je tista dodana vrednost monografije, ki omogoča omenjeno zanimivost branja.

Med obravnavanimi konteksti, ki se tičejo duševnega zdravja, najdemo poglavja, ki postavljajo posamezne teme v širše okvire, kot npr. etični in pravni vidiki strokovnega dela in potreb uporabnikov. Okrevanju je v monografiji dan eden osrednjih poudarkov, ki je obravnavan tako z raziskovalno – strokovnega vidika kot – kar je še posebej pomembno – s stališča prvoosebne izkušnje. K tematiki okrevanja lahko štejemo tudi aktualen vidik socialnega podjetništva oz. zaposlovanja, kot ključnega dejavnika vključevanja v družbo in opolnomočenja.
Prav tako je poudarjena naslovna tema monografije z opisom vsaj treh vidikov psihosocialne rehabilitacije in obravnave. Opazen je sodoben poudarek na salutogenezi, npr. s poglavjem o obravnavi duševnega zdravja v skupnosti in v poglavju o skupnostnem pristopu k javnemu zdravju. Nadalje so opisani različni vidika obravnave duševnega zdravja in bolezni oz. kriznih stanj v zvezi z njo, npr. s stališča oz. skozi oči družinske medicine ter v ločenem poglavju z vidika pomena sistemskega gledanja na zdravje in bolezen, torej z vidika dela z različnimi skupnostmi, z družinami. Tudi v tem vidim poudarek, ki monografijo naredi sodobno. Delo z družinami uporabnikov je še enkrat posebej izpostavljeno v poglavju, namenjenemu svetovanju. Prav tako ni izpuščen vidik psihoedukacije ter nenazadnje tematike skupin za samopomoč. Monografija se vsebinsko posrečeno zaokrožuje s temama, ki hkrati pomenita tudi nov začetek -  z vprašanji promocije in preventive, slednje še posebej pri skupinah otrok in mladostnikov.

Pestrost vsebine, njena vpetost v življenjske kontekste ter jasnost in konkretnost opisanih primerov nudi dobre možnosti za praktične aplikacije oz. uporabnost opisanih vsebin pri delu in življenju z ljudmi in skupnostmi, ki jih je prizadela duševna bolezen.

Recenzija: Robert Masten:

Knjiga je namenjena širokemu spektru bralcev. Kot rečeno je jezik pogosto iskren in tudi samozavesten ter predvsem tako strokovno, kot tudi kar se tiče osebnih izkušenj, dobro utemeljen. Zato si upam trditi, da bodo po knjigi radi segali tako strokovnjaki - vključno s študenti - iz različnih področij (psihologije, psihoterapije, medicine, pedagogike, socialnega dela, socialne pedagogike itd.), kot tudi drugi, ki jih tematika zanima zaradi življenjske izkušnje (uporabniki, njihovi svojci, prijatelji …).
Kot piše ena od avtoric:  »Za večino ljudi je huda duševna motnja res tragedija, ki jo je potrebno preprečevati in zdraviti, vendar jo je možno videti tudi kot možnost za napredovanje in spoštovati subjektivno perspektivo tistih, ki so jo doživeli«. Ena od pomembnih implikacij pričujoče monografije je odpiranje perspektiv in obujanje upanja, tudi oz. še posebej za ljudi, katerih življenja so prepogosto na obrobjih družbe in pričajo o »krivicah, zlorabah in diskriminatornih ravnanjih«.
Avtorji so si za cilj monografije zadali »preprečevanje napak in zmot, ki so se in se še vedno pogosto pojavljajo na področju obravnave oseb s duševnimi motnjami in za cilj so si zadali tudi zmanjševanje možnosti za neustrezno, površno in pomanjkljivo obravnavo tistih, ki pomoč najbolj potrebujejo«. Prepričan sem, da je z njihove strani naloga dobro opravljena. Sedaj je na bralcih, da sporočilo knjige upoštevamo pri delu in življenju z ljudmi, ki jih je prizadela duševna bolezen in njene posledice. Res je, za spoštovanje ljudi in za njihovo učinkovito vključevanje v družbo ni dovolj le pravna regulacija področja, ampak širša družbena sprememba v razumevanju in ravnanju v zvezi z duševnim zdravjem in v učinkovitem vključevanju v družbo, pri kateri lahko sodelujemo vsi.